Gre za iskalce "politične" namestitve, ki jih je v ameriški zvezni birokraciji po poročanju New York Timesa le 0,17 odstotka od skupaj 1,9 milijona civilnih birokratov. Pri tem niso všteti diplomati, sodniki, člani odborov in komisij. Prostora je torej za 3300 ljudi, zato bo večina od 300.000 razočaranih.

Za namestitve v administraciji predsednika Georgea Busha se je leta 2001 prijavilo skupaj 90.000 ljudi, čeprav je tudi Bush prišel na oblast po osmih letih vladavine nasprotne stranke.

Newyorški demokratski senator Charles Schumer si navdušenje razlaga s tem, da demokrati pač bolj verjamejo, da lahko vlada stori tudi kaj dobrega za ljudi. Po drugi strani gre za navdušenje nad Obamo in seveda tudi gospodarsko krizo, ki povečuje brezposelnost v zasebnem sektorju.

Medtem ko je moral Richard Nixon leta 1968 po prevzemu Bele hiše iz rok demokratov pošiljati naokrog pisma podpornikom, če poznajo koga, ki bi delal v administraciji, je tokrat povsem drugače.

Obamova tranzicijska pisarna v Washingtonu, ki zaposluje 50 ljudi, dobiva na tisoče prošenj za službo z življenjepisom na spletno stran www.change.gov, vendar pa je veliko tudi takšnih, ki skušajo priti do služb preko zvez. Senator Schumer je doslej dobil 100 prošenj za posredovanje pri Obami za službe.

Okoli 1000 višjih nameščencev bo potrebovalo senatno potrditev, pri čemer gre za namestnike ministrov in pomočnike. Sicer je lahko po zakonu od 8000 višjih uslužbencev vlade le 10 odstotkov "političnih". Obama bo moral tudi na nižji ravni, ki prinaša plačo med 25.000 do 150.000 dolarjev na leto, najti 1500 ljudi, pri čemer gre večinoma za sorodnike, prijatelje "partijskih" veljakov in donatorjev.

Tistim, ki jim ne bo uspelo dobiti udobne, vendar začasne "politične" namestitve, še vedno ostane iskanje dela v okviru Obamovega stimulacijskega programa, ki upa, da mu ga bo kongres pripravil do inavguracije 20. januarja.

V soboto je Obama dejal, da bodo ustvarili največji program javnih del od časa izgradnje avtocestnega omrežja. Zakon o gradnji avtocest je leta 1956 podpisal republikanski predsednik Dwight Eisenhover in je stal skupaj 129 milijard dolarjev, z njim pa so zgradili 69.000 kilometrov avtocest.

Obama napoveduje, da bodo proračunski denar porabljali v sodelovanju z zveznimi državami za obnovo infrastrukture in posodabljanje ter večjo energetsko učinkovitost. Njegov sobotni nagovor je tudi posledica pritiskov nekaterih demokratov, ki mu očitajo, da se ne vmešava dovolj v politično debato.

Predsednik odbora za finance v predstavniškem domu Barney Frank iz Massachusetsa je pred dnevi zajedljivo dejal, da Obama govori o tem, da imajo le enega predsednika ZDA, kar po njegovem pomeni, da ZDA trenutno nimajo nobenega.

Obama je v soboto, dan po objavi poraznega poročila o zaposlovanju, ki je objavilo izgubo 533.000 delovnih mest v novembru in dvig stopnje brezposelnosti na 6,7 odstotka, dejal, da je potrebno nemudoma ukrepati. Napovedal je milijone novih delovnih mest z obnovo cest, mostov in drugih projektov.

Napovedal je tudi posodobitve informacijskega sistema bolnišnic, ki bodo povezane z enotno bazo podatkov. Za šole in knjižnice pa je napovedal računalnike in internetno povezavo, pri čemer je dejal, da je nesprejemljivo, da so ZDA šele 15. država na svetu po razširjenosti širokopasovnega internetnega omrežja.

Obama je prav tako napovedal gradnjo energetsko bolj učinkovitih javnih zgradb in obnovo obstoječih z novimi sistemi ogrevanja, varčnimi žarnicami in podobnimi spremembami. Pri tem je dejal, da se bo denar porabljal bolj učinkovito, po načelu "porabi ali izgubi". Države bodo morale zvezni denar, ko bo odobren, začeti nemudoma porabljati za odobrene projekte, če ne bodo ostale brez njega. Izboljšal naj bi se tudi nadzor nad porabo.