Nacionalno združenje guvernerjev ameriških zveznih držav je imelo v torek v Philadelphiji srečanje, na katerega so prišli skoraj vsi, med njimi guvernerka Aljaske Sarah Palin, pa tudi guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger, ki se ubada s hudi fiskalno krizo zaradi visokega proračunskega primanjkljaja.

S primanjkljaji naj bi se letos soočalo najmanj 41 od 50 zveznih držav, pri čemer nekatere države nujno potrebujejo zvezno pomoč. V svojih ustavah imajo namreč prepoved deficitarne porabe in če ne bo pomoči iz Washingtona, bodo sledila odpuščanja, zanemarjanje cest, odrekanje zdravstva in bonov za hrano revnim ter drugi varčevalni ukrepi.

Obama je guvernerjem dejal, da se njegova administracija uvodoma ne bo ubadala z zveznim proračunskim primanjkljajem in bo povečala porabo, ker je potrebno najprej zagotoviti gospodarsko okrevanje. Guvernerje je naprosil, naj mu pošljejo svoje predloge in želje ter jim zagotovil, da bodo deležni denarja iz njegovega stimulacijskega paketa, s katerim želi pognati gospodarsko rast in zagotoviti delovna mesta.

Iz načelnih razlogov bi mu lahko nasprotovali republikanci, ki po hudem volilnem porazu 4. novembra poudarjajo potrebo po omejevanju proračunske porabe, vendar pa Obama pričakuje od guvernerjev, da bodo pragmatični, ker tudi sami potrebujejo denar.

Natančen znesek fiskalnega stimulacijskega paketa, ki naj bi mu ga kongres pripravil ob prevzemu oblasti po inavguraciji 20. januarja 2009, še ni znan, vendar naj ne bi bil manjši od 500 milijard dolarjev. Guvernerji prav tako še niso prišli do natančnih številk o tem, koliko denarja bi potrebovali od zvezne vlade.

Eden od udeležencev srečanja v Philadelphiji pa se bo po nekaj letih vodenja države Nove Mehike spet vrnil v Washington. Bill Richardson se je letos poskusil na volitvah za demokratsko predsedniško nominacijo, vendar hitro odstopil, nato pa podprl Obamo proti newyorški senatorki Hillary Clinton. Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je bil zaradi tega hudo jezen, saj je Richardsonu v svoji administraciji dal položaj veleposlanika pri ZN in ministra za energijo.

Richardson je ameriške diplomate v ZN vodil v času, ko je bila Slovenija pod vodstvom tedanjega veleposlanika in sedanjega predsednika Danila Türka članica Varnostnega sveta. Kasneje se je preselil v ministrstvo za energijo, kjer se je ubadal s škandalom kraje jedrskih skrivnosti iz laboratorijev v Los Alamosu s strani Kitajske. Richardson se je sicer v svoji karieri izkazal kot uspešen pogajalec, ki se je srečeval iz oči v oči z nekaterimi največjimi nasprotniki ZDA.

Leta 1994 je od Severne Koreje izpogajal vrnitev pilota helikopterja, ki se je zrušil med poletom pri meji z Južno Korejo. Iraškega voditelja Sadama Huseina je leta 1995 prepričal, da je izpustil dva ameriška poslovneža, ki so ju sumili vohunjenja, naslednje leto pa je bil spet v Severni Koreji, od koder je rešil ameriškega misijonarja, ki je tja priplaval iz Kitajske.

Richardson je pomagal tudi administraciji Georgea Busha, da je navezala stike s Severno Korejo, potem ko jo je Bush leta 2002 vrgel v koš sil osi zla skupaj z Irakom in Iranom, zaradi česar je Pjongjang pognal iz države mednarodne jedrske inšpektorje. Po letošnjih volitvah je bil nekaj časa v igri celo za državnega sekretarja, vendar se je Obama odločil, da na ta položaj predlaga Clintonovo. Richardson bo tako prvi kandidat za ministra v novi administraciji, ki je latinsko ameriškega izvora.