Strašna gneča od prvega dne naprej, drago in prepolno parkirišče, avtobusi iz vse države, ki vozijo zainteresirane na enodnevne izlete na sejem, polne vrečke in seveda značilna dekoracija s pečenimi klobasami in vsem, kar gre zraven. Tako bo vsaj toliko časa, dokler ne bosta dva najpomembnejša hrvaška založnika, Profil in Algoritem, odprla svoje "outlet" knjigarne, resda malo ven iz Zagreba, vendar pa bo to pomenilo možnost za poceni kupovanje knjig vsak dan in ne samo v sejemskih dneh. "Ljudje iz stroke" bodo imeli seveda vedno pripombe na sejme, no, včasih tudi upravičene; slab spremljevalni progam, predstavitve, ki tonejo v trušču obiskovalcev, premalo poudarjeni položaj države, ki je partner in fokus sejma (letos je bil to Izrael) in pomanjkanje tujih založnikov.
Vsekakor je Interliber odlična priložnost, da založniki pokažejo svojo produkcijo in nas zasujejo z novimi naslovi, ki jih letos res ni bilo malo, da kritiki napolnijo svoje malhe za prihodnjega pol leta, pisci pa so, razen pri predstavitvah na tako imenovanem glavnem odru, na tem sejmu tako in tako v drugem planu. Med projekte, ki jih je treba posebej omeniti, letos spada svež založniški projekt medijske hiše EPH in založnika Novi Liber, ki mu poveljuje spoštovani urednik in publicist Slavko Goldstein. Na sejmu so se pojavili z odlično zbirko otroških knjig in dvema pomembnima publicističnima naslovoma - Hrvaška 19182008 zgodovinarja Iva Goldsteina in knjigo Cviic-Senfeyjeve Jugovzhodna Europa od konflikta do sodelovanja. Brez velikega dviganja prahu so najavili tudi druge zbirke, ki bodo šele začele izhajati zbirka sodobne proze iz tranzicijskih držav, zbirka SF, leksikografski projekti itd. Interliber je bil tudi priložnost za predstavitev izbranih del Danila Kiša in ko je govor o tem piscu, je vsaka izdaja seveda več kot dobrodošla. Od minulega tedna se lahko hrvaška leksikografija pohvali tudi z Leksikonom del hrvaških piscev, kamor so vključili tudi dela sodobnih, mladih avtorjev, kar je seveda dobrodošel priročnik za domače in tuje bralce in strokovnjake. Največ pa je bilo seveda knjig svetovnih zvezd. Kupiti je bilo mogoče nove naslove Pamuka, Baricca, Sebalda, Rushdieja, novi roman z naslovom Hotel Grand je izdal domači pisec Renato Baretić, največjo fotografijo pa si je, logično, prislužil Barack Obama, ki je bil na sejmu predstavljen celo z dvema knjigama.
Že tradicionalno na Interlibru razglasijo tudi zmagovalca natečaja založbe VBZ za najboljši še neobjavljeni roman iz regije, ki je pisan v štokavskem jeziku. Zmagovalec je Beograjčan Predrag Crnković z romanom Beograd za pokojnike. Crnković na Hrvaškem že ima eno knjigo, medtem ko je v Srbiji še nima. Njegov roman je nenavaden spoj slikanja (v obliki ostre satire) depresivne srbske metropole v tranziciji, po kateri njegov junak tava in išče hrano in smisel, ter razprave o odnosu postmodernistične in "resničnostne" proze. Knjiga nikakor nima potenciala, da bi postala hit, je pa vsekakor zelo zanimiva. Navsezadnje pa nepregledno število knjig in na tisoče obiskovalcev nikakor ne govorijo o krizi knjige in založništva, ali pa je to morda le privid, ki traja pet dni?
