Osrednja knjižnica Kranj je v lanskem letu s članarino zaslužila 80.000 evrov, kar predstavlja dobrih šest odstotkov prihodkov knjižnice. Članarina je za mlade do 18. leta, brezposelne in prejemnike denarne socialne pomoči brezplačna, za dijake, študente in upokojence znaša 7 evrov, za odrasle 12 evrov, za člane, ki obiskujejo samo podružnice, 7 evrov. Če članarin ne bi smeli več pobirati, direktor Viljem Leban ne verjame, da bi ga občine financerke nadomestile. To bi pomenilo, da bi imeli manj sredstev za poslovanje, verjetno tudi za nakup gradiva.

Kljub temu, da namero, zapisano v koalicijski pogodbi, da bi ukinili članarino v vseh splošnih knjižnicah, tako občine kot knjižnice podpirajo z vidika uporabnikov, se bojijo, da bodo ostale brez potrebnega denarja.

Bojijo se velikega izpada dohodkov

Ta strah potrjuje tudi izkušnja Mestne knjižnice Idrija, kjer so članarino ukinili pred nekaj leti na priporočilo inšpektorice za knjižničarsko dejavnost, češ da članarine onemogočajo enak dostop do kulturnih dobrin za vse. "Občina izpada ni pokrila, ampak smo zmanjšali materialne stroške in nakup knjižničarskega gradiva," je povedala vodja knjižnice Milanka Trušnovec.

V splošnih knjižnicah s članarinami zagotavljajo v povprečju od 4 do 8 odstotkov vseh prihodkov. Za Mestno knjižnico Ljubljana to po podatkih načelnika za kulturo na mestni občini Ljubljana Uroša Grilca pomeni na leto 440.000 evrov manj. Mimogrede, ob 3. decembru - dnevu odprtih vrat slovenske kulture - bodo v Mestni knjižnici Ljubljana vsem novim članom podarili enoletno članarino.

Splošne knjižnice so občinski javni zavodi in so pretežno odvisne od sredstev, ki jih občina zagotovi v proračunu. Ker so med občinami velike razlike, bi bilo kakršno koli poenotenje praktično nemogoče, pa tudi smisla ne bi imelo, je prepričan Leban.

Sekcija za splošne knjižnice že zbira podpise proti napovedani ukinitvi članarin, predsednica sekcije Breda Podbrežnik Vukmir pa je na nedavnem posvetu celo dejala, da bi "ukinitev članarin pomenila finančno oslabitev knjižnic, njihovih možnosti za razvoj in v nekaterih primerih celo osnovnega delovanja".

Zakonodaja že zdaj določa, da je članarina za mlade do 18. leta in brezposelne brezplačna, upokojenci, dijaki in študenti imajo praviloma izdaten popust, članarina za odrasle pa je od 12 do okoli 20 evrov na leto. Nekatere knjižnice pa že zdaj članarine nimajo in lastna sredstva predstavljajo zgolj prihodki iz zamudnin ali pa imajo okoli dva evra vpisnine, predvsem za pokrivanje stroškov izdelave članske izkaznice.

A tudi te knjižnice ne odobravajo ukrepa zakonske ukinitve članarin, saj nekatere, med njimi tudi Mariborska knjižnica, razmišljajo celo o ponovni uvedbi članarin, saj je denarja za dejavnost vedno manj. Slavica Rampih, pomočnica direktorice, je namreč pojasnila, da ne dosegajo niti minimalnih standardov in pogojev, ki določajo, da naj bi knjižnice poskrbele za letni prirast gradiva 400 oziroma 200 knjig na 1000 prebivalcev.

"Mi te standarde dosežemo morda v 75 odstotkih. Zato zaostajamo v razvoju. Nas financira skupaj 16 občin in nekateri župani so bolj razgledani in dajejo več sredstev za knjigo, drugi raje vlagajo v komunalo. Vsako leto pa veliko energije vložimo v pogajanja s financerji," je tegobe razložila Rampihova.

Knjižničarji pečejo pecivo in skrbijo za bralno kulturo

Knjižničarji so nas opozorili tudi na vse manjša sredstva na razpisih ministrstva za kulturo za nakup knjig. Ta so na primer za leto 2008 znašala 3,19 milijona evrov, za leto 2009 pa je nekdanji minister Simoniti številko znižal na 2,8 milijona, čeprav so bila po naših podatkih vsako leto vsa sredstva porabljena.

Ob podražitvi knjig gre realno še za večje znižanje, opozarja direktorica postojnske knjižnice Bena Zupančiča Postojna Tatjana Gornik Baraga. Njihova knjižnica sicer nikoli v več kot stoletnem delovanju članarin ni imela, a pravi, da je denarja premalo. "Če organiziramo kakšno prireditev, naše knjižničarke na lastne stroške spečejo pecivo za obiskovalce," je ponazorila s primerom.

Vsi naši sogovorniki so prepričani, da z ukinitvijo članarin ne bomo dvignili bralne kulture, za to so odgovorni knjižničarji, učitelji in starši, tudi število obiskovalcev se verjetno ne bo drastično zvišalo. Tako zagotovo ne bomo bliže razvitim knjižnicam v Evropi, pravi Tatjana Gornik Baraga.

Tudi Zdravko Duša iz Cankarjeve založbe dvomi, da je članarina prevladujoč element pri obisku knjižnice, se pa boji, da bi izpad dohodka prisil knjižnice, da bi se začele obnašat kot neke vrste komercialne ustanove in bi izgubile sedanji status in vlogo.

Sogovorniki se sprašujejo tudi, ali ni morda smotrnejša ukinitev vstopnin v muzeje in galerije pa v gledališča in kinodvorane ali pa celo ukinitev radijske in televizijske naročnine, če govorimo o enakem dostopu do kulturnih dobrin za vse. Našteto predstavlja bistveno višji strošek za državljane kot letna članarina za knjižnico.