"Avtor začenja zgodbo o študentih in univerzah v srednjem veku in jo pelje skozi stoletja do konca 20. stoletja," je pojasnil Ciperle. Po njegovih besedah je Mihevc posebno pozornost namenil začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot je dejal, bo knjiga, predstavljena na prvi dan letošnjega tedna Univerze v Ljubljani, marsikomu pripomogla "pri spoznavanju naukov iz preteklosti ter inspiraciji za prihodnost".
Recenzent knjige Zdenko Medveš, ki je bil mentor Mihevčevi doktorski disertaciji, na podlagi katere je nastala knjiga s podnaslovom Študentska gibanja za univerzo in boljši študij, je povedal, da najobsežnejši del knjige obravnava študentsko gibanje v letu 1968. Sicer pa delo analizira značilnosti vseh študentskih gibanj. Ta po Medveševem prepričanju predstavljajo širša, družbeno usmerjena gibanja, prek katerih se študenti ne borijo le za študentske pravice in boljše razmere znotraj univerze in študijskega področja, pač pa za večjo demokratizacijo celotne družbe.
Avtor knjige, sicer profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, se je na predstavitvi knjige ustavil pri naslovnici. Na njej so študenti s plakatom proti nameravani redukciji fakultet pred vhodom na univerzo. Gre za sliko iz leta 1927, ko so hoteli ukiniti medicinsko fakulteto v Ljubljani, je povedal Mihevc.
"Glavni junaki knjige so študenti, ni pa knjiga namenjena le njim," je poudaril Mihevc. Ti so se po njegovem mnenju vedno borili proti prevladi zunanjih akterjev na univerzi, bodisi trenutnim vladarjem, Cerkvi ali ideologiji. Univerzo pa je Mihevc označil za cehovsko organizacijo, katere "ključ" ima več akterjev - poleg študentov še profesorji, država in kapital. Izrazil pa je upanje, da bi vsi, ki imajo ključe, v univerzi videli predvsem prostor za znanje in nove ideje.
Rektorica univerze Andreja Kocijančič je čestitala Mihevcu za knjigo ter za načelnost. Po njenih besedah se je namreč avtor pri pisanju knjige vrnil v "svoja študentska revolucionarna leta in k idejam, od katerih ni nikoli odstopil".
