To ni prvi pregled ustvarjalnih Slovencev, prvenstvo ima menda Janez Vajkard Valvasor. Je pa verjetno daleč najobsežnejši doslej?

To je za zdaj resnično največji slovenski biografski leksikon. S to tematiko se ukvarja tudi Inštitut za biografiko in bibliografijo pri ZRC SAZU, od leta 1925 do 1991 so pod naslovom Slovenski biografski leksikon izdali petnajst zvezkov, v katerih je 5031 člankov o znanih Slovencih, leta 2000 pa so na 138 straneh izšla njihova poskusna biografska gesla in pri tem za zdaj tudi ostaja. Naša izdaja je vmesna stopnja med takšnimi monografskimi članki in knjigami tipa kdo je kdo, ki se osredotočajo na še živeče. Zajeli smo Slovenke in Slovence od začetka našega štetja do danes.

Vaša založba je želela inštitut pritegniti k snovanju novega biografskega leksikona. Kje se je zataknilo?

V preteklosti je naše uredništvo resnično iskalo stik z njimi. V začetno obdobje nastajanja leksikona sega tudi poskus, da bi za sodelovanje pridobili omenjeni inštitut in tako združili raziskovalno in založniško-izdajateljsko vlogo, ki bi bila pri takem projektu nujna. Za nazaj težko komentiram, pa vendar je "duh slovenske enciklopedistike", ki je močno povezan z Enciklopedijo Slovenije, tisti, ki ohranja obstoječe znanje in gradiva ter spodbuja nastajanje novih pomembnih del. Uredništvo leksikonov v Mladinski knjigi že več kot tri desetletja razvija ta znanja in pripravlja enciklopedične in leksikonske izdaje. Na neki način je prevzelo razvojno vlogo na tem področju in izdalo najbolj pomembna slovenska dela, kot je na primer Enciklopedija Slovenije v šestnajstih zvezkih in mnoga druga. To so nacionalna dela, zahtevni, večletni projekti, ki zahtevajo precejšnje vlaganje.

Se to kdaj povrne?

Pri projektnem delu moramo biti zelo previdni, načeloma pa so to knjige, ki govorijo o slovenski ustvarjalnosti doma in po svetu ter naši identiteti in so verjetno tudi zato vedno zelo dobro sprejete. Glede na zanimanje v prvih dneh po izdaji Velikega slovenskega biografskega slovarja si želimo, da bi to veljalo tudi zanj.

Zanimanje za knjigo je verjetno tudi odraz nečimrnosti, prestiža biti v njej in užaljenosti, če ostaneš zunaj. Ali že imate kaj novih sovražnikov, ljudi, izpuščenih s seznama pomembnih?

Ne, sovražnikov ni... (smeh) Kolegi, ki so ustvarjali seznam gesel, so dejansko pregledali številne obstoječe vire, ki obstajajo. Razposlali so na tisoče anketnih vprašalnikov, ti so potovali tudi v tujino, po vsem svetu, skratka, dali so vse od sebe, da bi dobili čim bolj aktualne podatke in vključili čim več ljudi, ki so (bili) kakorkoli zanimivi in pomembni. Aprila smo uradno zaključili redakcijo in po tem so bile mogoče samo še manjše korekture obstoječega teksta. Nekaterih oseb, ki so kriterije za uvrstitev dosegle zadnji trenutek, ni bilo več mogoče uvrstiti. Poleti, ko smo bili tik pred oddajo v tisk, so bile olimpijske igre. A žal dodajanje ni bilo več mogoče, saj bi to zavrlo izid knjige.

Izbor je vedno stvar kriterijev, ki so vedno sporni za tiste, ki se čutijo po krivici izpuščene. Kako ste jih oblikovali pri vas?

Kriterijev je bilo zelo veliko. Vso ustvarjalnost na Slovenskem smo razdelili na sedem glavnih področij in šestdeset podpodročij. Najprej je nastal nabor ljudi, ki so že bili uvrščeni v dosedanjo enciklopedijsko in leksikonsko literaturo. Potem smo upoštevali doseženo akademsko izobrazbo, nagrade in priznanja, častna članstva domačih in tujih univerz, narodno delovanje v zamejstvu, pomembne dosežke na vseh področjih, med njimi so tudi priznanja za medijsko prepoznavnost. Zato je Tončka Stanonik, urednica po letu 2006, ob predstavitvi leksikona dejala, da vanj nismo uvrstili le pomembnih, ampak tudi zanimive ljudi.

Že obstaja kakšen seznam ljudi, ki ste jih nehote pozabili, in bodo prišli v naslednje izdaje?

Nehote nismo nikogar pozabili. Bili smo pač omejeni z obsegom 1400 strani. Vsaka nova izdaja bo nedvomno dopolnjena in ažurirana, pa saj bomo Slovenci še naprej radovedni in ustvarjalni, kajne.

No, po prvem listanju nismo našli niti vseh dosedanjih ministrov, recimo Inga Paša pa Andreja Štera...

Ministrski položaj še ne zagotavlja mesta v leksikonu. Če pa je dobil kakršnokoli nagrado ali priznanje, če je častni člane kakšne ustanove, če se je strokovno afirmiral, smo osebnost seveda vključili. Nihče ni bil uvrščen na seznam samo zaradi politične funkcije.

Prav. Podobne primerjave se najdejo tudi med "zanimivimi" ljudmi. Marsikomu se zdi nekoč priljubljen kantavtor Marjan Smode pomembnejši, če že ne zanimivejši od Lada Bizovičarja. Smode je imel vsaj vseslovenski hit...

Hmm... Prav za vsako osebo težko komentiram, zakaj je ali je ni. Poskušali pa smo se karseda oddaljiti od subjektivne percepcije. Hkrati je res, da smo nekatere dobesedno moledovali, naj nam vrnejo anketne vprašalnike, ker bi jih radi uvrstili v leksikon. Marsikdo je kljub temu pozabil na to, brez podatkov pa ga nismo mogli vključiti v leksikon. Denimo vašega kolega Braneta Kastelica je šele spodbuda sodelavca, ki mu je poočital, "kakšen novinar pa si, če ne moreš napisati nekaj vrstic o sebi", prepričala, da nam je vrnil anketo. Zanimivo je, da ste novinarji lahko tako redkobesedni, nekdo nam je odgovoril: "Napišite, da sem 32 let delal na RTV...". S tem pa si ne moremo veliko pomagati.

Se vam zdi, da so bili nekateri preskromni?

Zaznali smo nekaj primerov, ko ljudje, ki bi bili po dosežkih upravičeni za vključitev, niso vrnili vprašalnika, ker imajo kot formalno izobrazbo končano srednjo šolo in jim je bilo nerodno izpolniti anketo. To je recimo zelo banalen primer, zakaj koga ni med uvrščenimi. Očitno vsaj nekateri niso nagnjeni k temu, da se pohvalijo. Geslovnik je bil odprt do zadnjega, ker nikogar nismo hoteli izpustiti, nazadnje pa smo ljudi vanj uvrščali v skladu s podatki, ki smo jih imeli.

Geslovnik je obsegal najprej 8000, potem 12.000 in se nazadnje ustavil pri številki okoli 14.000 bolj ali manj znanih Slovencev. Je šlo ves čas za rast ali pa ste ga kdaj tudi krčili, izločali imena?

Od začetka smo rasli, pri čemer smo želeli čim bolj uravnotežiti različne stroke ter preteklost in sedanjost. Naš cilj je bila tudi aktualnost, po drugi strani pa zaradi dodajanja sodobnikov nismo želeli pozabiti na predhodnike.

Usoda takšnih knjig je, da so na neki način zastarele tisti hip, ko izidejo. Ali niso leksikoni, enciklopedije že po sami zasnovi ustvarjeni za digitalno predstavitev na svetovnem spletu, kjer jih ne omejuje obseg, hkrati pa jih je mogoče stalno dopolnjevati?

No, takšna knjiga ni zastarela! Vse, kar smo dosegli, kar Slovenci znamo, kar smo ustvarili, bo tudi ostalo. Tako da gre za dokument časa do trenutka izida. Z vsakim novim rojstvom nadobudnega Slovenca bo kvečjemu razlog več za nove izdaje. To je knjiga, ki z nami živi. Poleg tega je bilo tako zahtevno zbirati in organizirati ves nabor podatkov, da bi bilo krivično knjigo soditi le na tak način. Kar se tiče digitalne izdaje, ljudje očitno še vedno radi posegamo po knjižnih formatih. Smo pa v Mladinski knjigi razvili programsko aplikacijo Leksi, ki je v temelju spremenila način priprave leksikonov. Omogočila je, da razvijamo leksikonsko digitalno bazo podatkov, ki je v slovenskem merilu izjemna po obsegu in pomenu. Hkrati nam ta sistem omogoča hiter prehod na nove medije, temelji so torej postavljeni. Knjiga z digitalizacijo ne bo izumrla, ravno nasprotno. Digitalizirana baza je platforma, ki bo omogočala v prihodnosti tako knjižne izdaje kot ponudbo različnih globin informacij na različnih medijih.

Globine informacij?

Knjižna oblika leksikona podaja zgoščene, strukturirane in zaokrožene tipske informacije, prek spleta ali mobilnega telefona pa običajno iščemo hitre in kratke informacije. Digitalna baza nam omogoča, da lahko od trenutka, ko knjigo oddamo v tiskarno, nadaljujemo z zbiranjem podatkov, sistem je odprt in živi naprej. V ta proces je vključeno vse uredništvo, ki skrbi za obstoječe projekte in pripravlja nove.

Se pravi, da se tisti, ki se pogrešajo v tiskani različici, lahko tolažijo, da so morda že uvrščeni v digitalno in da se bo njihovo ime v imenitni družbi znašlo že ob naslednjem tiskanem izidu...

Tako je! Bomo pa zelo veseli, če se nam oglasijo, predvsem pa vseh upravičenih in preverjenih pripomb.