Krečičeva meni, da prav informativne oddaje najbolje slikajo položaj kulture v medijih, saj se prispevki o kulturi, razen v redkih primerih, uvrščajo tik pred konec oddaj.

Novinarka je ugotovila, da prsti ene roke zadostujejo, če želimo prešteti, kolikokrat na leto se kultura pojavi kot najpomembnejša novica dneva: "Prešernov dan, proslava ob kaki visoki obletnici, morda Borštnikov prstan ali pa kak izjemen uspeh slovenskega filma. Koliko so ti dogodki pomembni, pa je odvisno tudi od tega, koliko politikov se pojavi na teh prireditvah." Analizirala je tudi položaj gledališke kritike na radiu. Po njenih opažanjih jo namreč danes pišejo mnogi s pomanjkljivo izobrazbo, v njihovo delo jih nihče ne uvaja, medtem ko so pred desetletji gledališke kritike pisala le uveljavljena gledališka imena. "Teh si danes nihče ne drzne povabiti na radio, tudi ali predvsem zaradi ponižujoče nizkih honorarjev." Urednik literarnih oddaj na 3. programu Radia Slovenija Marko Golja je spregovoril o porastu lahkotnejših vsebin na kulturnih radiih. Zanje meni, da nimajo učinkov, pač pa imajo takšni poskusi pridobivanja poslušalstva stranske učinke: "Ti vplivajo na zaposlene, na njihovo voljo in posledično na kakovost programa."

Da so kulturni novinarji pogosto primorani delati za razmeroma nizko plačilo, meni podobno kot Krečičeva tudi novinar časnika Delo Peter Kolšek. Eden večjih "pretresov" v kulturi zadnjega obdobja je po njegovem občutno povečanje števila kulturnih dogodkov. "Še leta 1993 jih je bilo toliko, da so šli prav vsi v časopis, medtem ko je danes to popolnoma nemogoče." Pripomnil je, da se kljub rasti števila dogodkov prostor, namenjen kulturi, ni prav nič povečal. "O vsebinah, ki jih objavljamo, pogosto odločajo kadrovske zmožnosti, na katere vplivajo prav nizki honorarji." Kolšek meni, da je prednost kulture ta, da se vanjo ne vtikajo niti lastniki niti politika, medtem ko pri političnih in drugih redakcijah to ni običajno. Kljub temu kulturi niso prihranjeni komercialni pritiski: "Najdejo se oglaševalci, ki želijo imeti oglas za mercedes na kulturni strani, kar je glede na vsebino kulturne strani popoln nesmisel."

Kot problem je Kolšek navedel svoje opažanje, da so slabo pokrita predvsem področja novih alternativnih kultur, in pa dejstvo, da se uredništva medijev v svojih celostnih programskih zasnovah premalo ukvarjajo s strategijo pokrivanja kulture, medtem ko ima večina drugih redakcij tovrstno zasnovo dodelano. Urednik kulturnih in umetniških programov na TV Slovenija Jani Virk je dodal, da tudi politika ne ve, kaj bi počela s kulturo. "Na političnem področju že več generacij ni nobene vitalne strategije, kaj z njo početi, nihče si je ne upa odpraviti, namesto tega pa se jo potiska na popolno obrobje."