Kot smo izvedeli, naj bi vlada danes urad predsednika republike zaprosila za pisno pojasnilo glede Türkove odločitve o veleposlanikih. Po neuradnih informacijah je najverjetnejša rešitev ponovni (interni) razpis. Da se lahko na ponovljene razpise znova prijavijo nekateri nesojeni kandidati, saj izpolnjujejo zakonske pogoje, pa so včeraj v pravnem mnenju zapisali v odvetniški pisarni Čeferin, na katero sta se obrnila (vsaj) dva od zavrnjenih veleposlaniških kandidatov (po naših informacijah naj bi bila to Dimitrij Rupel in Borut Trekman).
***Debata na to temo poteka tukaj***
Pri tem se zastavlja predvsem vprašanje, ali se bo na interni razpis ponovno prijavil bivši zunanji minister Dimitrij Rupel, saj je njegovo neimenovanje za veleposlanika na Dunaju dvignilo največ prahu. Rupel včeraj ni bil dosegljiv za pojasnila, zato ni bilo mogoče preveriti, ali se namerava prijaviti kljub jasnemu sporočilu predsednika države Danila Türka, da njegovega imenovanja ne bo podpisal, tudi če ne bi bilo formalnih zadržkov za to. Predsednik države je namreč povedal, da bivšemu zunanjemu ministru ne zaupa.
Interni razpis za veleposlaniška mesta na Dunaju, v Washingtonu, Berlinu, Moskvi, Kijevu, Bratislavi in Teheranu naj bi, kot smo neuradno zvedeli, na MZZ ponovili že prihodnji teden po veljavnem zakonu o zunanjih zadevah. Ta določa, da je lahko veleposlanik le tisti, ki je sedem let služboval na ministrstvu za zunanje zadeve kot javni uslužbenec, tega pogoja pa Rupel ne izpolnjuje, opozarjajo pravni strokovnjaki. S tem, ko se je vrnil na MZZ - v Mladiki so potrdili, da se je Rupel vrnil na diplomatsko delovno mesto v direktorat za evropske zadeve in politično bilateralo - je bivši zunanji minister postal javni uslužbenec. Vendar še vedno ne izpolnjuje pogoja sedmih let službovanja na MZZ, nam je včeraj povedal Bojan Bugarič z ljubljanske pravne fakultete. Se pa z Ruplovo novo službo morda obeta nov pravni zaplet, saj se po dveh mandatih minister ne more kar samodejno vrniti na ministrstvo, temveč bi moral biti za to, kot trdijo pravni strokovnjaki, objavljen razpis. Ali je bil, nam včeraj ni uspelo izvedeti.
***Debata na to temo poteka tukaj***
Sicer pa pravno mnenje odvetniške pisarne Čeferin posredno pritrjuje mnenju stroke, da veleposlaniškega mesta ni mogoče iztožiti. Odvetnik Peter Čeferin pravi, da so ob analizi ustave in drugih predpisov ugotovili, da nesojeni kandidati za veleposlanike neposredne tožbe, s katero bi bilo mogoče predsednika države prisiliti, da podpiše ukaz o imenovanju za veleposlanike, nimajo. Izjava predsednika republike, da imenovanja za Rupla ne bo podpisal, ker mu ne zaupa, ni pravna argumentacija, zato zoper takšno argumentacijo ni pravnega sredstva, poudarja Čeferin.
Še vedno pa ni znano, kdo (poleg Rupla in Trekmana) od preostalih petih zavrnjenih veleposlanikov naj bi se za pravno mnenje obrnil na omenjeno odvetniško pisarno. Po naših informacijah med njimi zagotovo ni Aleša Baluta (ki je kandidiral za veleposlanika v Bratislavi), Andreja Benedejčiča (Kijev) in Primoža Šelige (Teheran), pritožiti se tudi ni mogel Robert Kokalj, saj mu predsednik, tudi če bi se tako odločil, ne bi mogel podpisati imenovanja, ker iz Moskve ni dobil agremana.
