"Poudariti moramo tudi pozitivne novice," je dejal minister Rupel, pri čemer je izpostavil ratifikacijo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma nedavno v parlamentu BiH. Zunanji ministri so sicer danes poudarili, da je EU "zelo zaskrbljena zaradi nedavnega razvoja političnih razmer v BiH, še posebej nad uporabo nacionalistične retorike".

Minister Rupel je predlagal bolj pozitivno besedilo od tistega, ki je bilo na koncu dejansko potrjeno, saj je BiH še posebej kompleksen primer nove države na Zahodnem Balkanu, ker "ni enoetnična, enokulturna, enonacionalna nacija". Zdi se mi, da so tudi drugi kolegi razmišljali v to isto smer, čeprav so bili nekoliko bolj neizprosni od mene," je dejal minister.

Slovenski minister je kolege tudi seznanil z vsebino pogovora z zunanjim ministrom BiH Svenom Alkalajem, ki ga je opozoril, da so v BiH največji problem odnosi med entitetami. "EU si mora torej prizadevati za vzpostavitev 'večetnične nacije', kar je zelo zahtevna naloga, saj ne gre niti za razdelitev etničnih prostorov niti za talilni lonec," je poudaril minister Rupel.

"Na Zahodnem Balkanu imamo dva koncepta, daytonskega in ohridskega," je opozoril Rupel. Daytonski koncept temelji na ločevanju entitet, ohridski pa na skupni odgovornosti za vodenje države. Po oceni ministra bi morala EU spodbujati vse strani, da bi delale skupaj. "Potrebnega je več sodelovanja in več skupnih politik," je še ocenil minister Rupel.

"Graditev večetnične nacije, to za Slovence ni nekaj samoumevnega, pa tudi za nekatere druge narode v Evropi ne, vendar je situacija v BiH nekaj tako specifičnega, da je treba najti neko formulo in politično voljo, da se da po eni strani možnost razvoja etničnih skupnosti, po drugi pa se poskrbi za enotnost države," je poudaril minister Rupel.

V pričakovanju novih ostrih opozoril iz EU so voditelji glavnih strank v BiH, Milorad Dodik, Dragan Čović in Sulejman Tihić, v soboto na srečanju v Odžaku v Federaciji BiH dosegli dogovor o izvedbi reform, ki naj bi BiH približale EU. Strinjali so se, da mora temelj ureditve BiH ostati sedanja daytonska ustava, ki pa bi jo v skladu z zahtevami EU spremenili s posameznimi amandmaji.
Ministri so sicer danes govorili tudi o prenosu pooblastil mednarodnega urada pod Lajčakovim vodstvom izključno na EU. Evropski komisar Olli Rehn in visoki zunanjepolitični predstavnik Javier Solana sta v skupni izjavi, o kateri so danes razpravljali ministri, predlagala, da bi EU pristojnosti prevzela v letu 2009.

O BiH so danes na skupnem zasedanju razpravljali zunanji in obrambni ministri. Slednji so odločili, da bo približno 2200-članska vojaška misija EU Althea, vzpostavljena leta 2004, v kateri je tudi 34 slovenskih pripadnikov, ostala v BiH, dokler ne bo potrebne politične stabilnosti. Vojaški pripadniki v BiH med drugim pomagajo usposabljati lokalne sile in pri razminiranju.

Slovenski obrambni minister Karl Erjavec, ki je prav tako sodeloval na skupnem zasedanju, pa je ob tem poudaril: "Želimo, da bi se operacija čim prej preoblikovala, zlasti v smeri dodatnega usposabljanja bosanskih obrambnih sil." "Mislim, da bo prišlo do preoblikovanja jeseni 2009," je dodal. Cilj EU je, da bi se vojaška misija čim prej preoblikovala v policijsko.

Najbolj etnično raznolika nekdanja jugoslovanska republika BiH, ki jo je vojna po razpadu Jugoslavije najbolj prizadela, še danes močno čuti posledice triinpolletne vojne med letoma 1992 in 1995, ki se je končala z Daytonskim sporazumom ter pustila za seboj najmanj sto tisoč mrtvih in več kot dva milijona brezdomcev.