"Zdravstvene organizacije se otepajo s kumulativno izgubo. Tu mora država kot ustanovitelj najti neke rešitve. Sicer pa sistem deluje in v korist bolnikov ga želimo še izboljšati," je pojasnil novi minister za zdravje. "Glede na to, kako širok je zdravstveni sistem, bi se lahko pogovarjala dva dni. A novemu ministru sem predstavila le ključne poudarke, kje so zelo odprta vprašanja za prihodnost. Če zdravstvo vzamemo kot problem, je lahko vse problem. Če pa ga vzamemo kot priložnost, pa se da vsak dan nekaj izboljšati," je dejala Mazej Kukovičeva.
Med uspehi svojega enoletnega mandata je izpostavila resolucijo o nacionalnem programu zdravstvenega varstva, dokončanje pediatrije in nevrologije ter "to, da smo se na ministrstvu našli kot ekipa".
Prva naloga bo po besedah Miklavčiča priprava sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zakona o zdravstveni dejavnosti. Tu bo treba opredeliti, kako najbolj učinkovito na posameznem območju povežemo koncesionarje in obstoječo zdravstveno službo v zdravstvenih domovih, da bi bila ta najbolj učinkovita, da bi opravila več dela, da bi racionalizirali napotitve na specialistične preglede in da bi bila učinkovita tudi v okviru dežurstev in obiskov na domu.
"Rad bi uredil področje investicij," je kot svojo prioriteto še izpostavil novi minister za zdravje. "Že ko sem delal na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je bil moj moto, da so zdravstvena sredstva najbolj občutljiva sredstva v državi. To bo moje vodilo, zato želim najprej urediti področje investicij. Če bi bili tu vedno racionalni, bi bilo za programe dovolj denarja in verjetno tudi več denarja za opremo," je dejal.
Kar se tiče kadrovske sestave na ministrstvu, Miklavčič pravi, da "ta je taka, kot je". "Moja ambicija je združiti kapacitete in znanje ljudi, ki delajo na področju zdravstva. Tako pri zdravstvenih izvajalcih, na ZZZS, na Inštitutu za varovanje zdravja in na drugih zavodih. Tu je dovolj znanja in če bi bili uspešni pri tem združevanju znanja, lahko znotraj sistema naredimo veliko dobrega za bolj dostopne in kvalitetnejše storitve v zdravstvu."
Prejšnja ministrica za zdravje je večkrat obiskala gradbišča različnih zdravstvenih objektov. Miklavčič je na vprašanje, ali bo nadaljeval njeno prakso, dejal, da bo gradbišča res obiskoval, a brez prisotnosti medijev.
Glede koncesij je dejal, da je o tem, kakšno je trenutno stanje z vlogami in podeljenimi koncesijami, vprašal svojo predhodnico, a ni dobil "konkretnega odgovora, koliko vlog je ostalo in koliko koncesij je bilo podeljenih v zadnjem času. To bom še preveril," je dejal.
Napovedi o finančnem stanju v zdravstvu za prihodnja leta niso "rožnate". Miklavčič glede teh napovedi pravi, da namerava še v tem tednu opraviti pogovore s pristojnimi na ZZZS, da bi podrobno pregledali, kaj je treba še narediti za povečanje prihodkov zavoda, za racionalizacijo stroškov na zavodu. "Imam še nekaj novih idej in z vodstvom zavoda se bomo pogovorili o njih."
Novi minister za zdaj ne napoveduje velikih kadrovskih rošad na vodilnih mestih v zdravstvu. "Z vsakim direktorjem posebej se bom sestal. Čim prej, da bi dogovoril naše skupne obveznosti, šele potem pridejo odločitve," je dejal Miklavčič.
Imel pa je že "nekatere pogovore" z možnimi kandidati za direktorja Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, je pojasnil. "Ne samo za OI, moj princip pri izbiri vodilnih v zdravstvenih ustanovah je, da mora direktor imeti soglasje notranjih članov in kolektiva. To je zame prvi pogoj, da bo uspešen." Ob tem je med kriteriji za izbiro direktorja tako OI kot katere koli druge zdravstvene ustanove navedel "znanje, sposobnosti in da ga kolektiv lahko sprejme".
Med svojimi stališči je izpostavil še specializacijo bolnišnic, "tam, kjer imajo najboljše kadre in največje strokovne uspehe. Smo majhna država, imamo majhne kapacitete in ne morejo v bolnišnicah delati vsi vse tako kot Univerzitetni klinični center," je še pojasnil Miklavčič.
