Ob koncu prve svetovne vojne je tedanji mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, zato je general Rudolf Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t.i. zeleno gardo mariborskih Nemcev. Maister in njegovi soborci so tako zasedli narodnostno mejno območja na Štajerskem. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.
Kot je na sobotni osrednji slovesnosti na Ptuju poudaril Danilo Türk, bi celotna kasnejša zgodovina Slovencev brez odločnosti in sposobnosti generala Maistra potekala drugače. "Malo verjetno je, da bi brez njegove odločnosti sploh dočakali našo neodvisnost in našo državno samostojnost," je dejal.
Po besedah Türka moramo izročilo Maistrovega življenja razumeti celovito "in prav je, da se vprašamo, kaj pomeni njegovo izročilo v današnjem času in kaj so naše dolžnosti, če želimo biti vredni spomina nanj". Kot je izpostavil, je bila zagotovitev ozemeljske celovitosti na štajerskem delu severne meje med temelji za sam obstoj in za ves nadaljnji razvoj slovenskega naroda kot političnega naroda.
90. obletnico bojev za severno mejo so že v sredo zaznamovali v Vojašnici generala Maistra. Dan kasneje so načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Franci Žnidaršič in predsednik Zveze društev general Maister Milan Lavrenčič pred Maistrov spomenik pred ministrstvom za obrambo v Ljubljani položili vence. Vence pred spomenik na Trgu generala Maistra v Mariboru pa je v petek položila tudi delegacija Mestne občine Maribor.
