Poslanec SDS in član OZP Jerovšek je izrazil presenečenje nad zavrnitvijo kandidatov, ki jih je OZP obravnaval v času, ko je sam vodil ta odbor. "To je obenem na nek način tudi nezaupnica in žalitev parlamenta," meni. Kot je dejal, sta odbor in DZ strogo preverjala, ali kandidati izpolnjujejo pogoje. Po njegovih besedah so kandidirali pod starimi pogoji, tako da "govorjenje o tem, da ne izpolnjujejo formalnih pogojev, ne drži". Pojasnil je, da so to preverile tudi pravne službe. "Bojim se, da gre za poskus izrazite politizacije diplomacije", je poudaril. Od nove vlade pričakuje zaščito interesov kariernih diplomatov.

Novi predsednik odbora za zunanjo politiko Vajgl pa je prepričan, da je predsednik Türk s tem, ko je nekaj veleposlanikom prižgal zeleno luč, v okviru njegovih odgovornosti, znanja in izkušenj ravnal konstruktivno. Kar se tiče veleposlanikov, ki niso potrjeni, pa meni, da ima predsednik prav, dokler obstaja legitimen dvom o tem, ali so bile procedure, zakon in dosedanja praksa spoštovani.

Na vprašanje, ali je Rupel potemtakem neprimeren za mesto veleposlanika na Dunaju, je Vajgl odgovoril, da je zunanji minister s takšno kilometrino "seveda vedno primeren za mesto veleposlanika". "Druga stvar pa je, da v tem primeru obstajajo zadržki zakonske narave," je poudaril in dodal, da poleg tega obstajajo zelo kritična mnenja nekaterih "kvalificiranih predstavnikov manjšin". Meni, da bo zdaj bo potreben proces razčiščevanja razlogov, zaradi katerih je predsednik republike zavrnil imenovanje nekaterih kandidatov.

Zmago Jelinčič (SNS) je glede zavrnitve imenovanja Rupla za veleposlanika v Avstriji dejal, da to pozdravlja. Rupel po njegovih besedah "ni naredil kaj dobrega", zato meni, da je prav, da ne dobi nagrade, da "bi se lahko zopet približal gospe Ferrero Waldnerjevi".

Kandidat za ministra za zunanje zadeve Samuel Žbogar pa je dejal, da se bo "s temi zadevami ukvarjal od jutri naprej". Poudaril je, da se namerava s predsednikom usklajevati o vseh temah zunanje politike, na vprašanje, ali namerava Rupla znova predlagati, pa je odvrnil, da o tem še ni razmišljal.

Podpredsednica OZP Janja Klasinc (SD) je poudarila, da ima predsednik pravico to storiti. Glede Dimitrija Rupla je sicer prepričana, da je dober diplomat, vendar se je "ujel v zanko lastnega zakona o zunanjih zadevah, ki predvideva zelo čudne pogoje za diplomate". Nova koalicija ga po njenih besedah namerava spremeniti. Kot je izpostavila, pa je v današnji razpravi prišlo tudi do predloga, da bi se ponovila obvezujoča zaslišanja kandidatov za veleposlanike.

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je ocenil, da se je predsednik očitno "strogo držal zakona, ki je bil sprejet lani in ki zelo točno definira, kdo lahko kandidira za to funkcijo". V SLS menijo, da je bila ob sprejemanju tega zakona storjena manjša napaka. Kot je prepričan Presečnik, nekateri od zavrnjenih kandidatov izpolnjujejo pogoje in "bi bili dobri veleposlaniki".

Po mnenju predsednika DeSUS Karla Erjavca ima Rupel kot dolgoletni minister za zunanje zadeve gotovo potrebne diplomatske izkušnje. Predpisov za imenovanje sicer ne pozna natančno, verjame pa, da je odločitev predsednika države korektna.

Iz LDS pa so sporočili, da ima predsednik države "legitimno pravico, da to stori". Po njihovem mnenju je prav, da predsednik pazi na to, kako je spoštovana zakonitost v državi, in na to, kateri so njeni predstavniki v tujini.