Tako je Bogdana Benka imenoval za veleposlanika v Köbenhavnu, Jožefa Hlepa za veleposlanika v Prištini, Tone Kajzer odhaja na čelo veleposlaništva v Helsinkih, Leon Marc na veleposlaništvo v Haag, Anita Pipan pa bo nova veleposlanica v Bruslju. Glede kandidature sedanjega ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca za veleposlanika v Londonu bo predsednik republike vlado zaprosil za dodatne podatke, ki bi dokazovali njegovo izpolnjevanje pogojev, se je pa Danilo Türk z Iztokom Jarcem včeraj tudi sestal. O vsebini pogovora Iztok Jarc ni želel govoriti, meni pa, da izpolnjuje vse formalne pogoje za veleposlaniško mesto, saj je na zunanjem ministrstvu zaposlen že skoraj 20 let.

Zavrnjena osmerica

Ukazov o imenovanju preostalih sedmih kandidatov za veleposlanike pa predsednik države ne bo podpisal. Tako sedanji zunanji minister Dimitrij Rupel ne bo odšel za veleposlanika na Dunaju. Znano je namreč, da Rupel po spremembah zakona o zunanjih zadevah, ki jih je sam odločno podpiral, pogojev za veleposlaniško mesto ne izpolnjuje. Po neuradnih informacijah pa predsednik države glede Ruplovega imenovanja ni imel samo formalnopravnih, temveč tudi vsebinske zadržke.

Prav tako v zunanjo službo - predvsem zaradi spornega delovanja na čelu Sove - ne bo odšel Matjaž Šinkovec, ki ga je vlada potrdila za mesto veleposlanika v Washingtonu. Poleg vsebinskih razlogov je bila pri Türkovi odločitvi, da ne bo podpisal imenovanja Boruta Trekmana za veleposlanika v Berlinu, odločilna predsednikova ocena, da podaljšanje veleposlaniškega mandata, ki ga zakon o zunanjih zadevah dopušča, ne pomeni tudi imenovanja na novo veleposlaniško mesto oziroma da mora biti diplomat v skladu z zakonom pred odhodom na novo veleposlaniško mesto dve leti v notranji službi.

Zaradi tega, ker bi na novo veleposlaniško mesto odšla brez dveletnega dela v domovini, Turk tudi ni podpisal imenovanja Andreja Benedejčiča za veleposlanika v Kijevu in Primoža Šeliga za veleposlanika v Teheranu. Glede odhoda Roberta Kokalja na veleposlaniško mesto v Moskvo pa je odločitev očitno sprejela že država gostiteljica, saj Ruska federacija Kokalju agremaja ni izdala.

Janša: Izgubljamo znanje

Dimitrij Rupel je o imenovanju veleposlanikov včeraj v nekakšni poslovilni izjavi za javnost zapisal, da se "vlečejo že predolgo", in sicer "zaradi političnih zadržkov". Ti so po njegovem mnenju zunaj pristojnosti zunanjega ministrstva in vlade. Janševa vlada ga je izbrala za veleposlaniško mesto na Dunaju, ker "bi lahko s svojimi izkušnjami in s poznavanjem mednarodnih odnosov koristil Sloveniji", je še dodal Rupel.

Med včerajšnjim nastopom v parlamentu je Türkovo odločitev komentiral tudi nekdanji premier Janez Janša. Poudaril je, da sta dva od zavrnjenih veleposlanikov v prvi polovici tega leta vodila Svet Evropske unije.

"To je precej bolj zahtevna in odgovorna funkcija kot biti samo minister ali tudi večinoma predsednik države," je prepričan Janša, ki meni, da tako "mečemo skozi okno znanje, ki je bilo mukoma pridobljeno v času precej velikega izziva za Slovenijo".

Nepotrebni zapleti

Novi minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar pa zaplet med zdaj že bivšo vlado in predsednikom republike Danilom Türkom ocenjuje kot nepotreben. "Če bi obstajala ustrezna komunikacija med MZZ in predsednikom republike, kot je bila v preteklosti, in če bi bil predsednik pravočasno in na ustrezen način vključen v proces, tega zapleta ne bi bilo," je za STA dejal Žbogar.

Veleposlanike se je v slovenskem prostoru že zavračalo, opozarja predstojnik katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Milan Brglez, a dodaja, da se to doslej res ni dogajalo v tako velikem številu. "To pa zaradi tega, ker se je predsednika države v neformalnih pogovorih prejšnja leta bolj upoštevalo," pravi Brglez in dodaja, da predsednik s potrditvijo izrazi zaupanje v kandidata, "kar pa ne predstavlja samo formalnega obrazca".