"Nevzdržno je, da celoten sistem financira le 1,5 milijona zaposlenih, ki plačujejo prispevke, kar vsako leto povzroča zgolj nove izgube in nove sanacije. Zato je nujno potrebno reformirati sistem in dobiti nove finančne vire," je pojasnil zdravstveni minister Darko Milinović, ko je minuli četrtek predstavil reformo. Dodal je, da morajo pri kritju stroškov za zdravstvo sodelovati vsi državljani, država pa bo plačala za tiste, ki nimajo denarja.

Država predvideva participacijo v zdravstvu za večino prebivalcev, ki bi plačali od 15 kun (2,1 evra) za določena zdravila, do največ 3000 kun (413 evrov). Participacije ne bi plačali tisti, ki se odločijo za dodatno zdravstveno zavarovanje. Predvideni so različni plačni razredi tako za zaposlene kot za upokojence, več bodo plačali vsi, ki imajo mesečne plače ali pokojnine, višje od 5200 kun (717 evrov).

Minister Milinović je še dejal, da bo med novimi viri financiranja tudi "cigaretna kuna". Od vsakega zavojčka cigaret naj bi namreč zdravstvo dobilo pet kun (68 centov). Ta sistem naj bi uvedli leta 2009, v dveh naslednjih letih pa naj bi se omenjeni davek zvišal še za dve kuni.

Poleg novih virov namerava zdravstveno ministrstvo v naslednjih treh letih zagotoviti fiksno stopnjo prispevkov za zdravstvo iz bruto nacionalnega prihodka ter zmanjšati stopnje prispevkov za zdravstvo iz plač. V sistem želijo vključiti zasebne zavarovalnice.

V skladu s predlogom reforme naj bi imeli splošni zdravniki zagotovljenih 60 odstotkov denarja za kritje oskrbe posameznega zdravstvenega varovanca, ostalo pa naj bi zaslužili sami. "Tako bomo kaznovali nedelo, spodbujali pa zdravnike k dodatnemu zaslužku, saj projekcije kažejo, da bi lahko zvišali svoje prihodke za 50 odstotkov," meni Milinović.

Predlog reforme so že kritizirali v sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva, ki so ocenili, da je ne bo moč uveljaviti. "Posebej ne z izsiljevanjem - vzemi dodatno zavarovanje ali pa plačaj drago participacijo za preiskave," je dejala predsednica omenjenega sindikata Spomenka Avberšek. Dodala je, da predlog ni usmerjen v urejanje zdravstvenega sistema, temveč v njegovo financiranje.

V sindikatu so ocenili, da gre za anglosaksonski model zdravstvenih storitev, ki temelji na zasebnem zdravstvu ter drobtinice javnega zdravstva za revne. Posebej nasprotujejo dvojnemu načinu financiranja storitev, najprej s prispevki iz dohodkov, potem pa s participacijo ali dodatnim zavarovanjem.

Oglasila se je tudi največja opozicijska stranka, Socialdemokratska stranka (SDP), ki je ocenila, da sploh ne gre za reformo. Po njihovem mnenju želi vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) sanirati državni proračun na račun bolnikov in upokojencev, saj naj bi "uveljavila davek za najbolj bolne in najstarejše".

"Reforma ločuje družbo na bogate in revne in ogroža najrevnejši del družbe. Amerikanizacija zdravstvenega sistema bo dolgoročno še bolj poglobila razlike v družbi, in sicer na tiste, ki bodo lahko uveljavili pravico do zdravja, in tiste, ki tega ne bodo zmožni," je dejala poslanka SDP Milanka Opačić na petkovi novinarski konferenci, na kateri so socialdemokrati zavrnili poziv HDZ h konsenzu glede predloga zdravstvene reforme.