Sprememba je prišla v Ameriko in prišla je silovito. Skupaj z njegovo demokratsko stranko, ki je občutno povečala večino v obeh domovih kongresa, je Obama spremenil politični zemljevid Amerike, posegel na tradicionalno republikanski teren in zmagal v najmanj sedmih zveznih državah, kjer je leta 2004 slavil Bush, pri tem pa ni iz rok izpustil nobene demokratske.

Dve leti dolga volilna kampanja

Volilna kampanja se je vlekla skoraj dve leti, potem pa je bilo na volilni torek vsega konec v nekaj urah. Prva volišča so se zaprla ob šestih zvečer po vzhodno ameriškem času, že čez tri ure in pol pa je bilo bolj ali manj jasno, da republikanski senator John McCain nima možnosti za zmago. Izgubil je volitve tako v Pensilvaniji kot v Ohiu, dveh zanj ključnih državah. Še poldrugo uro kasneje je Obama že zbral potrebnih 270 elektorskih glasov in vseh dilem je bilo konec.

IZID VOLITEV PO ZDA

Prvič po dvanajstih letih se je zgodilo, da so se Američani v povolilni dan zbudili brez dvomov, kdo jih bo vodil naslednja štiri leta. Leta 2000 so morali zaradi zapletov na Floridi na rezultate čakati še naslednjih 36 dni. Leta 2004 je zaradi zapletov v Ohiu trajalo še en dan, da je John Kerry priznal poraz proti Georgu Bushu.

Zmaga tudi v "republikanskih državah"

Tokrat je Obama zmagal v obeh državah, kjer so demokrati opazovali, kako jim zmaga polzi iz rok v naročje Georgea W. Busha, ki se zdaj po dveh mandatih nepreklicno poslavlja s političnega prizorišča. Obama je skupno zbral 338 elektorskih glasov, McCain 160, 40 glasov pa je še nerazporejenih, saj v štirih zveznih državah zmagovalec zaradi velike izenačenosti še ni znan.

SESTAVA KONGRESA

"Dolgo je trajalo, toda nocoj je zaradi tega, kar smo dosegli na ta dan, v tem odločilnem trenutku, v Ameriko prišla sprememba," je rekel Obama v čustvenem nagovoru, ki je mnoge spravila na rob joka. Ljudje so mahali z ameriškimi zastavami, se objemali, kričali, skakali v zrak in jokali. Nekateri so dejali, da ne morejo verjeti, drugi so govorili, da so verjeli ves čas.

"Morda nam ne bo takoj uspelo"

Obami se je na odru po koncu govora pridružil senator Joe Biden, bodoči ameriški podpredsednik, soproga Michelle, bodoča prva dama ZDA, ter Bidnova soproga Jill. Obama je dejal, da je pred Ameriko dolga in strma pot. "Morda nam tja ne bo uspelo priti v enem mandatu, toda nikoli nisem bil trdneje prepričan, da nam bo uspelo," je dejal novoizvoljeni predsednik Združenih držav.

SESTAVA SENATA

John MccCain je kmalu po deseti uri v kratkem govoru priznal poraz in našel lepe besede za Obamo, s katerim bosta po ocenah analitikov še dobro sodelovala. "Vse Američane, ki so me podprli, pozivam, naj (Obami) ne le čestitajo, pač pa mu izkažejo naklonjenost," je dejal McCain, ki je rezultate čakal v hotelu v Phoenixu v Arizoni.

Hitro bo začel sestavljati vladno ekipo

Obama bo hitro začel sestavljati vladno ekipo, saj ga čakajo ene najtežjih razmer, kar so jih v zadnjih desetletjih podedovali novi predsedniki. Država je vpletena v dve vojni, doma ima hudo gospodarsko krizo, odnosi z zavezniki so načeti, teroristična grožnja ni odpravljena, pričakovanja njegovih pristašev pa so na vrhuncu. Obama obljublja, da bo presegel politično razklanost Amerike, za kar pa bo potrebno precej dela. Nenazadnje je včeraj na volitvah po doslej zbranih podatkih dobil 52 odstotkov glasov, McCain pa 47, kar je kljub velikem naskoku pri elektorjih precej majhna razlika.

Kot mogočega šefa njegovega kabineta omenjajo kongresnika Rahma Emanuela, ki se je posebej izkazal pri pripravi demokratske stranke na kongresne volitve leta 2006. Omenjajo tudi nekdanjega vodjo večine v senatu Toma Daschlea. Kot zunanjega ministra omenjajo guvernerja Nove Mehike Billa Richardsona, nekdanjega veleposlanika v OZN in ministra za energetiko v Clintonovi vladi, ki je med letošnjimi strankarskimi volitvami demokratov presenetljivo podprl Obamo. Zaradi finančne krize in vladnih posegov v gospodarstvo bo eden najbolj izpostavljenih položajev tisti finančnega ministra, ki naj bi ga zasedel nekdanji šef centralne banke Paul Volker.

... vodil jo bo John Podesta

Obama je tako kot McCain že pred časom imenoval ekipo, ki s predstavniki predsednika Busha usklajuje primopredajo poslov. Obamovo ekipo vodi John Podesta, šef kabineta nekdanjega predsednika Billa Clintona.

Spremembe bo doživel tudi kongres, kjer so tudi prepričljivo slavili demokrati. Pridobili so najmanj pet sedežev v stočlanskem senatu, tekma za štiri pa je še negotova. Če bi dobili vse štiri, bi imeli v senatu 60 glasov, kar bi jim omogočilo preglasovanje vsake obstrukcije. Vendar bi bilo tako le v primeru, če bi z njimi še naprej glasoval sicer neodvisni senator Joe Lieberman, ki pa je v predvolilni tekmi odločno podprl McCaina. Demokrati sicer računajo, da bi morda tudi brez njega lahko preglasovali obstrukcijo, če bi k sodelovanju privabili kakšnega bolj sredinskega republikanskega senatorja.

V 435 članskem predstavniškem domu so imeli demokrati že doslej udobno večino, ki so jo še povečali za najmanj šestnajst glasov. Po novem bodo imeli najmanj 251 sedežev, republikanci pa najmanj 171 (prej 199). Neodločenih je še trinajst sedežev.