Barack Hussein Obama se je rodil 4. avgusta 1961 na Havajih, kjer sta se spoznala njegova starša Anna Dunham iz Wichite v Kansasu in kenijski študent Barack Hussein Obama starejši. Starša sta se že po dveh letih razšla in kasneje ločila, mati pa se je nato poročila z Indonezijcem Lolom Soetorom in družina se je leta 1967 preselila v Indonezijo.
Očeta je Obama potem, ko sta se starša razšla, videl le še enkrat, preden je ta leta 1982 umrl v prometni nesreči. Obama se je leta 1971 iz Indonezije vrnil v Honolulu na Havajih, kjer so zanj skrbeli materini starši. Mama je živela med Indonezijo in ZDA, leta 1995 pa je umrla za rakom na jajčnikih.
Obama se je dve leti šolal v Los Angelesu, nato pa na newyorški univerzi Columbia, kjer je leta 1983 diplomiral iz mednarodnih odnosov. Za nekaj let se je nato preselil v Chicago, kjer je delal kot organizator v skupnosti, kar mu je dalo podlago za eno najučinkoviteje organiziranih predsedniških kampanj v ameriški zgodovini.
Leta 1988 je prvič potoval v Evropo in Afriko ter se vpisal na pravno šolo Harvarda, kjer je postal prvi temnopolti na čelu revije "Harvard Law Review". Leta 1991 je diplomiral z odliko, leta 1992 pa se je poročil in od takrat tudi predaval na pravni šoli Univerze Chicago.
Kmalu se je začel ukvarjati s politiko in bil leta 1996 prvič izvoljen v senat države Illinois, kar mu je uspelo še dvakrat. Leta 2000 je doživel doslej edini politični poraz na primarnih volitvah demokratov za sedež v zveznem predstavniškem domu. Nato pa je leta 2004 s pomočjo Davida Axleroda, ki je vodil tudi Obamovo kampanjo za predsednika ZDA, uspel na volitvah v zvezni senat, kjer je trenutno edini temnopolti senator in šele tretji temnopolti senator v zgodovini ZDA, ki je bil na položaj izvoljen, sicer pa peti.
Demokratski predsedniški kandidat John Kerry mu je leta 2000 ponudil življenjsko priložnost glavnega govornika na demokratski nacionalni konvenciji v Bostonu. To je Obama dobro izkoristil z govorom proti delitvam v ZDA, po katerem so mu številni politični analitiki začeli napovedovati svetlo politično prihodnost.
V senatu je Obama večinoma glasoval po strankarski liniji, zaradi česar je dobil naziv najbolj liberalnega senatorja, občasno pa je prestopil strankarske bregove in sodeloval z republikanci na področju boja proti orožju za množično uničevanje, veteranskih vprašanj, vprašanj okolja in volilne zakonodaje. Demokratski kolegi so mu po prevzemu večine na volitvah 2006 zaupali vodenje pododbora za evropske zadeve v odboru za mednarodne odnose. Slednjega pa vodi njegov podpredsedniški kandidat Joseph Biden.
Po le dveh letih kariere v zveznem senatu je Obama februarja lani uradno naznanil, da se bo potegoval za predsednika ZDA. Sprva mu analitiki niso pripisovali velike možnosti za zmago med demokrati, ker so bile vse oči uprte v favorizirano protikandidatko Clinton, ki je imela na svoji strani prepoznavnost, podporo dobrega dela uglednih članov stranke in denar.
Pojavljala so se tudi vprašanja, ali je Obama dovolj "črn", Biden pa ga je v eni izmed ponesrečenih izjav celo označil za prvega "čistega" temnopoltega kandidata, ki ne nosi s sabo dediščine boja za državljanske pravice. Kljub temu je Obama prav zaradi svoje polti kot prvi od predsedniških kandidatov dobil zaščito agentov tajne službe ZDA.
Po zmagi na strankarskih zborovanjih v Iowi je Obama, ki je navduševal s svojo retoriko, začel dolgo pot do demokratske nominacije vse do junija, ko je Clintonova priznala poraz. Marca je na kratko izbruhnila afera v zvezi z njegovim nekdanjim duhovnikom Jeremiahom Wrightom, znanim po ognjevitih napadalnih mašah proti ameriški uradni politiki.
Obama se je Wrightu odrekel, v Philadelphii pa je imel govor o rasnih delitvah v ZDA, ki ga je javnost na splošno dobro sprejela. Obama je pripadnik leta 1957 ustanovljene protestantske cerkve Združena Kristusova cerkev, kljub temu pa je precejšen del Američanov prepričan, da je pravzaprav prikriti musliman.
V kampanji je Obami v prid govoril argument, da je leta 2002 nasprotoval vojni proti Iraku, ko je Clintonova z večino kolegov v senatu glasovala za vojna pooblastila predsedniku Georgeu Bushu. Vojna v Iraku, zaradi katere je Bush postal eden najmanj priljubljenih predsednikov ZDA, je proti koncu kampanje izgubila ost, ker se je poglobila finančna kriza. Glede spopadanja s slednjo je Obama po mnenju večine v anketah deloval bolj zanesljivo od republikanskega nasprotnika, senatorja Johna McCaina.
Obama se je izkazal tudi s sposobnostjo zbiranja denarja, saj je do volitev zbral rekordnih več kot 600 milijonov dolarjev. Zato se je tudi kot prvi predsedniški kandidat po letu 1976 odpovedal javnemu financiranju kampanje, po katerem bi imel v zadnjih dveh mesecih porabo omejeno na 84 milijonov dolarjev. Z zadostno količino denarja je lahko Obama odgovarjal na napade republikance in sprožal lastne.
Na kritike, da bo zvišal davke, je Obama odgovarjal, da jih bo le najbogatejšim petim odstotkom Američanom, vsem ostalim pa znižal. Glede notranjepolitičnih tem so volivci na splošno bolj zaupali demokratom, Obami pa so nekateri očitali premalo izkušenj v zunanji politiki. Zato je za podpredsedniškega kandidata izbral senatorja iz Delawarea Josepha Bidena. Kritike so zbledele, ko je McCain za podpredsedniško kandidatko izbral guvernerko Aljaske Sarah Palin, ki je trdila, da ima mednarodne izkušnje, ker skozi svoje okno vidi Rusijo.
Ko se je Barack Hussein Obama rodil, temnopolti Američani na jugu ZDA še niso mogli v celoti uveljavljati svojih pravic. Njegova starša nista mogla niti sanjati, da bo sin nekoč kandidiral za predsednika ZDA. Tudi sam se je pred volitvami pošalil, da mu je ime dal nekdo, ki ni pomislil na predsedniško kandidaturo. Njegovo ime je bilo sprva ovira tudi, ko je na zmenke neuspešno vabil Michelle Robinson. A je bil nato vendarle dovolj prepričljiv in leta 1992 sta se poročila. Imata dve hčerki, 10-letno Malio in 7-letno Sasho.
