Da je odbojkarska publika v Italiji izjemno gostoljubna, je dokazal že dogodek uro pred tekmo. Takrat so iz slačilnic na ogrevanje prvi pritekli gostje, ki pa jih je namesto žvižgov pričakal gromek aplavz takrat še maloštevilčnih gledalcev. A do začetka dvoboja, ki so ga domači ljubitelji odbojke zavoljo tega, ker je šlo za sploh prvega v zgodovini kluba med evropsko elito, pričakovali podobno nestrpno kot žena svojega mornarja, ki se vrne z nekajmesečne plovbe, so se tribune zapolnile skoraj do zadnjega kotička. Vzdušje v prekrasni dvorani PalaTrento, ki je stara toliko kot klub (komaj osem let), je bilo tako zares veličastno, četici slovenskih novinarjev pa je živce rahljala le organizirana skupina navijačev Trentina. Ti so imeli svoje številne bobne pripravljene le kak meter stran od njih, zato je bil občutek tak, kot bi jih nekdo vseskozi z vso silo tolkel po glavi.

Podobno silovito kot navijači po bobnih so hitro po žogi začeli tolči tudi domači odbojkarji. Pričakovana začetna postava Blejčanov (Gadnik, Kamnik, Čuturič, Cundy, Pajenk, Perez in Škorc) je izenačen izid držala le do 2:2, zatem pa so vse niti igre v svoje roke prevzeli gostitelji. Nekaj časa so tako držali prednost okrog štirih točk (8:4, 10:6), nato pa ušli na 16:9 in prav nič ni kazalo, da bi jim nova žoga, ki je sicer niso vajeni (v italijanski ligi igrajo z drugačno), povzročala preglavice. Napade so zaključevali s filigransko natančnostjo, blok je deloval brezhibno, podoben pa je bil tudi servis.

Načrt, da bi v vsakem nizu skušali priti v izenačeno končnico, v kateri je igra Trentina precej predvidljiva, saj gre večina žog na izjemnega Bolgara Kazijskega, se je v prvem tako izjalovil, začetek drugega pa je dal slutiti, da bi bilo lahko drugače, a le do izida 9:9. To je bilo zadnje izenačenje, nato pa je Trentino ponovil igro iz prvega niza.

Tudi precej bleda igra Blejčanov medtem ni vzela volje njihovim zvestim navijačem, ki so na sever Italije pripotovali v zavidljivem številu, na svoji dolgi poti pa zaradi popravil cest odkrivali tudi lepote Avstrije, po kateri so del poti premagali kar po improvizirani cesti čez njivo. Čeprav dolgo, je njihovo popotovanje potekalo precej gladko, podobno kot zadnji niz v režiji izjemnega Trentina. Italijanski prvak je namreč slovenskega tudi v tem delu igre nadigral v vseh prvinah, tekmo pa v svojo korist dokončno odločil že kar na začetku. Po 3:3 so gostitelji z odličnim servisom in blokom naredili delni izid 9:0, povedli z 12:3 in možnosti za preobrat so dokončno splavale po eni izmed luž, ki jih je v okolici dvorane ustvaril močan naliv.
»Na takšni ravni, kot so jo tokrat prikazali italijanski prvaki, je izjemno težko igrati. Napak niso delali in vsaka naša točka je bila podobna iskanju dlake v jajcu. Tudi, ko ti uspe popoln udarec, ga ulovijo in takšno igro so prikazali skozi celo tekmo. V prvem nizu so imeli idealen sprejem in ko sta jim stekla še servis in blok, smo bili brez možnosti. Zadovoljni smo lahko le z začetkom drugega niza in na tem moramo graditi v prihodnosti,« je povedal odbojkar ACH Volleyja Jasmin Čuturič.