Obe strani sta se ob tem tudi obvezali, da se bosta pri reševanju konflikta držali mednarodnega prava. Treba je "izboljšati razmere v Južnem Kavkazu in prek politične rešitve konflikta Gorskega Karabaha na osnovi mednarodnega prava ponovno vzpostaviti stabilnost in varnost," je po podpisu deklaracije o umiritvi razmer na Južnem Kavkazu povedal Medvedjev.
Alijev in Sarkisjan sta se ob tem dogovorila tudi, da bosta državi okrepili sodelovanje s t.i. skupino Minsk znotraj Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki od leta 1994 posreduje v sporu med Armenijo in Azerbajdžanom. Skupina združuje Rusijo, ZDA in Francijo.
Konflikt v Gorskem Karabahu je izbruhnil leta 1988, ko se je to območje, ki ga večinoma poseljuje armensko prebivalstvo, odločilo odcepiti od takratne ruske republike Azerbajdžan. Kot je regija leta 1991 razglasila ustanovitev republike, je prišlo do krvavih bojev med Armenci in Azerbajdžanci, v katerih je umrlo okoli 30.000 ljudi, Azerbajdžan pa je izgubil nadzor nad območjem.
Od leta 1994 je v veljavi krhko premirje, Erevan in Baku pa ne uspeta doseči dogovora glede statusa regije. Medtem ko si Azerbajdžan želi na Gorskem Karabahu pridobiti nazaj suverenost, si Armenija, ki ima nad območjem dejanski nadzor, prizadeva za dodelitev največje možne avtonomije tej armenski enklavi.
Oboroženi rusko-gruzijski konflikt, ki je v neposredni bližini Armenije in Azerbajdžana izbruhnil v začetku avgusta, je sprožil prizadevanja za politično rešitev tega strateškega območja, ki leži na stičišču Zahoda in Vzhoda.
