S seboj je imela jabolka in je enega vrgla čez ograjo. Ujel ga je in zbežal proti barakam. Naslednji dan mu je dekle znova vrglo jabolko in nato vsak dan mesece dolgo. Nikoli nista izmenjala niti besede, ker sta se bala, da ju bodo slišali stražarji, zato tudi nista vedela, kako je drugemu ime. A mladenič jo je imenoval angel. Nekega dne je fant stopil k ograji in ji povedal, da odhaja in ga ne bo več nazaj. Tako se je njuna zgodba končala oziroma sta tako vsaj mislila.

Fantu je bilo ime Herman Rosenblat; bil je poljski Jud, ki so ga z materjo odpeljali v koncentracijsko taborišče v Schliebnu. Dekle je bilo Roma Radziki, ki je delala na bližnji kmetiji. Prinašanje jabolk in kruha neznanemu mladeniču je postalo njeno vsakdanje opravilo. Herman je hrano pojedel naskrivaj in o obiskih dekleta nikomur ni povedal, ker bi ga lahko kaznovali. Ko je izvedel, da bodo taboriščnike preselili v Theresienstadt na današnjem Češkem, se je poslovil od dobrotnice. Nedolgo po tistem so taborišče osvobodili Rusi in druge svetovne vojne je bilo konec. Roma je obiskovala šolo za medicinske sestre v Izraelu, Herman pa se je v Londonu izučil za električarja. Z leti sta pozabila drug na drugega.

Rosenblat se je kasneje preselil v New York. Nekega nedeljskega popoldneva mu je prijatelj sporočil, da mu je pripravil srečanje na slepo z nekim dekletom. Herman je odšel na zmenek s Poljakinjo, s katero sta se pogovarjala o izkušnjah iz vojnih časov. Govoril ji je o kampu v Schliebnu, ona pa mu je povedala o fantu, ki mu je prinašala jabolka. Herman je spoznal, da je pred njim Roma, dekle, s katero sta se vsak dan videla skozi jetniško ograjo. Čutil je, da je ne more več zapustiti, zato je svojega vojnega angela še tisti večer zaprosil za roko. Dekle je čez dva meseca pristalo in poročila sta se leta 1958 v sinagogi v Bronxu, več kot desetletje po tistem, ko sta se v Nemčiji razšla. Herman je danes star 79 let, Roma je tri leta mlajša. Minulo poletje sta praznovala 50. obletnico poroke. Svojo neverjetno ljubezensko zgodbo, ki je navdihnila otroško knjigo Angelsko dekle, po njej pa naj bi posneli tudi film, pogosto pripovedujeta. Rosenblat se je v desetletjih otresel hudih spominov na taborišče; lekcija, ki se je je naučil, je, da velja ljubiti ljudi in biti popustljiv do njih, ne glede na to, kdo so in kaj so, je povedal.