Vizjak upa, da bo ta študija nekakšen javni pritisk za bolj družbeno odgovorno ravnanje oligopolističnih trgovcev, ki so po njegovem v Sloveniji precej vplivni in v veliki meri krojijo usodo potrošnikov ter njihovega družinskega proračuna. "Cene žit in energentov padajo, trgovci pa kljub temu napovedujejo višje cene. Spoštovani, kdo v je tej verigi pri teh napovedih normalen?" je vprašal minister in predstavil razrez zaslužkov pri zadnjih dvigih cen mleka. "Ko se je cena dvignila za deset centov po litru, je od tega 4,6 centa dobil trgovec, 1,6 centa pa proizvajalec mleka. Kdo je torej imel od te podražitve največ?"
Analiza zaslužkov na poti od pridelovalca do potrošnika po besedah soavtorice študije dr. Mejre Festić, prorektorice mariborske univerze, kaže, da je bilo razlogov za močan dvig cen življenjskih potrebščin, zlasti hrane, od lanskega aprila do letošnjega marca več. Od večje produktivnosti v menjalnem sektorju, rasti obsega kreditov, nižanja obrestnih mer, uvedbe evra…
"Najbolj se je dražila hrana, kar sproži inflacijsko spiralo. Relativna rast cen na malo kaže, da so maloprodajne cene nekaterih živil naraščale bolj kot cene pri proizvajalcih," je pojasnila Festićeva in dodala, da so se perutnina, svinjina, sadje, zelenjava, alkoholne pijače… v analiziranem obdobju v trgovinah dražili bolj kot pri proizvajalcih.
Dr. France Križanič, direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete in kandidat SD za novega finančnega ministra, je zato na vprašanje, kdo v verigi od pridelovalcev do potrošnikov je največji zaslužkar, odgovoril: "V glavnem je to končni prodajalec, vendar ne zaradi oligopolnega položaja, temveč zaradi večjega povpraševanja kot posledice gospodarske rasti v letu 2007."
Avtorji študije tudi ugotavljajo, da se je hrana ponekod podražila le v trgovinah, ne pa tudi pri proizvajalcih, vpliv cene dobrin, ki jih pridelujejo naši kmetje, na splošno rast cen pa je bil po Križaničevem mnenju zelo majhen.
Križanič napoveduje, da lahko jeseni poleg vala podražitev pričakujemo tudi nekatere pocenitve, zlasti avtomobilov in nepremičnin (zaradi zmanjšanja kreditne aktivnosti). "Naš glavni problem pa ne bo inflacija, ampak brezposelnost in konkurenčnost nosilcev ekonomske politike," meni.
