Tudi tamkajšnjih devetstanovanjskih barak (pet lesenih in štiri zidane) namerava lastnik oziroma investitor čim prej porušiti, namesto njih pa zgraditi večje število novih (poslovno)stanovanjskih objektov in še kaj. Pogajalski dogovori med zastopniki lastnika in stanovalci barak oziroma njihovima odvetnikoma o sprejemljivi ponudbi (cena za izpraznitev barakarskih stanovanj in morebitno zagotovitev nadomestnih stanovanj) za obe strani še niso zaključeni. Vanje se je zaradi pereče socialne problematike prebivalcev naselja in tudi zaradi mestnega interesa za investitorjeve načrte pozidave stegenskega območja avgusta kot mediator vključil ljubljanski župan Zoran Janković. Predvidoma v začetku oktobra bo znana predlagana kompromisna rešitev oziroma cena, ki naj bi jo investitor plačal stanovalcem za izpraznitev barak.
Priskledniki pri koritu
Toda dokončni dogovor je še precej negotov, ker so lastninska upravičenja in socialni položaj posameznih stanovalcev v tem barakarskem naselju precej različni. Nepravično bi bilo vsem povprek odmeriti enotno odškodnino glede na velikost stanovanj, v katerih bivajo, ne da bi predstavniki lastnika tamkajšnjih nepremičnin poprej vzeli pod lupo slehernega od njih. Le tako bo namreč mogoče izplačati ustrezno odškodnino dejanskim upravičencem, ne pa tudi iznajdljivim koristolovcem. Slednji so zavohali priložnost, da bi se zaradi povsem neurejenih najemniških razmerij in nenadzorovanega prehajanja nekaterih barakarskih stanovanj iz rok v roke pririnili h koritu - kot nekdanji tamkajšnji stanovalci ali kot njihovi otroci in druga žlahta...
Tamkajšnje dolgoletne stanovalke ugotavljajo, naj bi se v zadnjem letu vselilo in v naselju prijavilo več prišlekov, večidel v sorodstveni povezavi s sedanjimi ali nekdanjimi tamkajšnjimi stanovalci. Ob tem, da nihče nikomur ne plačuje najemnine, pa imajo nekateri tudi tako kosmato vest, da prisvojene ali "odkupljene" izpraznjene prostore v barakah oddajajo naprej. Navedejo tudi primer, ko se hoče do odškodnine "prigrebsti" ločeni soprog stanovalke, in to proti njeni volji in čeprav se je že zdavnaj odselil drugam. Vedo za nekoga, ki ima lastno hišo, pa je otroke spravil nazaj v barake; pa za drugega, ki naj bi pridobil neprofitno stanovanje, pa še živi v baraki in ga je tudi zaskominala odškodnina.
Po mediatorski zaslugi ljubljanskega župana bi naj namreč lastnik nepremičnine Westbrook zagotovil vsem upravičencem nova nadomestna stanovanja po nerealni ceni 1400 evrov za kvadratni meter površine. Sicer pa naj bi po dosedanjih predlogih vsem izplačal po najmanj 600 evrov za kvadratnih meter površine, ki jo zasedajo v barakah. A hudo narobe bi bilo, če bi pri tem prišli do razmeroma večjih odškodnin tisti stanovalci, ki so si stanovanjske površine povečali z novejšimi prizidki. To bi šlo namreč na račun skromnejših odškodnin za tiste upravičence, ki živijo na toliko kvadratanih metrih, kolikor so jih dobili od svojih podjetij oziroma kolikor so jih podedovali od staršev, ki so si jih zaslužili z delom v teh podjetjih. Med njimi prevladujejo upokojenke in socialno ogroženi s tako nizkimi prejemki, da si brez izdatnejše finančne pomoči (upravičenih odškodnin) sploh ne bodo mogli privoščiti nakupa nadomestnega stanovanja po še tako ugodni ceni.
