To ni edina napovedana nacionalizacija. Velika Britanija bo namreč deloma podržavila največjo britansko hipotekarno banko Bradford & Bingley. Prevzela bo dobrih 90 milijard dolarjev posojil banke, del pa je prodala španski banki Santander za pol milijarde evrov. Poleg nje se je v finančnih težavah znašel tudi nemški posojilodajalec Hypo Real Estate, ki ga bo nemška vlada s pomočjo konzorcija bank rešila z državnimi garancijami za najem 35 milijard evrov posojil. Sredstva naj bi zadoščala do konca prihodnjega leta.
Informacije o finančnih težavah evropskih bank so močno odjeknile tudi na evropskih borznih parketih. Francoski CAC 40 in britanski FTSE 100 sta tekom dneva, tik pred glasovanjem o ameriškem 700 milijard dolarjev težkem reševalnem paketu, izgubila 6,3 odstotka vrednosti, nemški DAX pa tri odstotke. »Nacionalizacije imajo izjemno negativen vpliv na celoten bančni sektor. Vsi se sprašujejo, kdo je naslednji,« je komentiral Mark Sartori, finančnik britanske investicijske banke Fox-Pitt.
Na medbančnih trgih je precej nezaupanja. Banke so si med seboj denar pripravljene posojati le za kratka obdobja, zaradi česar so centralne banke primorane zagotavljati dodatna likvidnostna sredstva. Evropska centralna banka (ECB) in ameriška centralna banka (Fed) sta včeraj tudi začasno podvojili tako imenovane swap linije, in sicer s 120 milijard dolarjev na 240 milijard dolarjev, saj poslovne banke močno povprašujejo po tej valuti.
