Odločitev predstavniškega doma je povzročila vrtoglav padec na svetovnih borzah. Delnice na newyorški borzi so strmo padle nekaj sekund po razglasitvi odločitve kongresa. Osrednji newyorški borzni indeks Dow Jones je že med glasovanjem izgubil več kot 700 točk, kar je eden največjih padcev v zgodovini borze. Po zavrnitvi se je Dow Jones sicer nekoliko okrepil, kljub temu pa je poldrugo uro pred zaprtjem borze glede na začetno vrednost izgubil 450 točk oz. dobre štiri odstotke. Tehnološki indeks Nasdaq jo je odnesel še slabše, saj je izgubil 134 točk oz. dobrih šest odstotkov.
Občutne padce, v povprečju več kot šest odstotkov, so pred in po zavrnitvi reševalnega načrta zabeležili tudi ključni borzni indeksi v Kanadi, Mehiki in v Južni Ameriki.
Bush zelo razočaran
Predstavnik Bele hiše je sporočil, da je predsednik George Bush, ki je v razpravi nagovoril predstavnike kongresa in jih prepričeval, naj načrt podprejo, zelo razočaran nad odločitvijo. V naslednjih dneh naj bi se srečal s svojimi sodelavci in se z njimi dogovoril o naslednjih korakih.
V skladu s predlogom, ki je veljal za največjo vladno intervencijo v ZDA po "veliki depresiji" leta 1929, bi imelo finančno ministrstvo široka pooblastila, da od zasebnih finančnih ustanov z denarjem davkoplačevalcev kupuje tvegane vrednostne papirje, podprte z drugorazrednimi hipotekarnimi krediti, in jih tako obvaruje pred propadom.
Predlog je bil po mnenju predlagateljev enostaven in zajema le tri strani, pri čemer se višina dovoljenega nacionalnega dolga dviguje s sedanjih 10,6 bilijona dolarjev na 11,3 bilijona.
