Razmere kot v vesolju
Pri tem bodo zaradi visokih energij nastale razmere, kakršne so v vesolju vladale po velikem poku. Pojavili se bodo delci, kakršni so obstajali v najzgodnejšem vesolju. Z njihovo pomočjo nameravajo znanstveniki razvozlati nekatere od večnih ugank: kakšne so lastnosti skrivnostne temne snovi, ki napolnjuje večji del vesolja; kam je izginila prvotna antimaterija, ki danes obstaja le še v laboratorijih (tudi v Cernu); in predvsem, zakaj ima snov maso, saj to vprašanje doslej s fizikalnega stališča še ni bilo pojasnjeno.
Kot je pričakovati, bo pospeševalnik dosegel zadostne energije in dovolj veliko število trkov, da bo mogoče zaznati Higgsov bozon, teoretično predvideni delec, ki naj bi drugim delcem podeljeval maso. Kot napovedujejo, se bo na podlagi opazovanj, ki jih bodo izvajali v prihodnjih desetih letih, razvila nova fizika, ki bo omogočila tehnološko revolucijo, primerljivo z revolucijo, ki jo je svetu na primer prineslo odkritje elektromagnetnega valovanja (razvoj elektronskih naprav, televizije, računalnikov in interneta).
Deset tisoč znanstvenikov
Higgsovega in vse druge prvobitne delce, ki so temeljni za razumevanje obstoja vesolja, saj so iz njih in na podlagi njihovih lastnosti nastali vsi poznejši fizikalni fenomeni, bodo znanstveniki opazovali s pomočjo po obodu pospeševalnika razporejenih štirih detektorjev - nekaj deset metrov velikih ter več tisoč ton težkih kovinskih valjev, napolnjenih z visokotehnološkimi materiali, ki zmorejo zaznati pot novonastalih delcev, ki bodo ob trku brizgnili skoznje.
Pri gradnji detektorjev in pospeševalnika je sodelovalo več kot deset tisoč znanstvenikov z vsega sveta. Pomemben del detektorja Atlas je sestavila tudi ekipa slovenskega Inštituta Jožef Stefan pod vodstvom dr. Marka Mikuža, ki je prispevala silicijeve pozicijsko občutljive detektorje ter sistem polikristalinskih diamantnih detektorjev, ki imajo nalogo nadzorovati protonske curke, da ne bi zašli iz smeri.
"To bo zelo pomemben dan tudi za Slovenijo, saj sodelujemo v velikem svetovnem projektu," nam je pred odhodom v Ženevo po telefonu povedal dr. Mikuž. Ob tem je odločno zavrnil namigovanja, da se zaradi predvidenega nastanka miniaturnih črnih lukenj bliža konec sveta. "To so neumnosti," je dejal. Apokaliptičnim napovedim znanstveniki nasprotujejo z navajanjem izračuna Stephena Hawkinga, ki pokaže, da miniaturne črne luknje, ki bodo v LHC sicer res nastajale, nikoli ne narastejo do velikosti, pri kateri bi lahko začele vsrkavati materijo, saj že trenutek po nastanku - izparijo.
