"Pravilno je bilo, da smo vse možne variante spravili v tek," je dejal Kresal. Humar, ki se je v Pakistan skupaj z Alešem Koželjem odpravil takoj po prvih vesteh iz Pakistana o težavah slovenske odprave, je gradil iz svojih izkušenj z Nanga Parbata. Kot je dejal Kresal, je Humar s svojimi zvezami in poznanstvi namreč lahko najbolj uspešno vršil pritisk na oblasti v Pakistanu, da so lahko najbolj izkušeni piloti opravili let za Miškoviča ter tudi ogled za ponesrečenim Pavlom Kozjekom.
"Sem več kot zadovoljen," je še dejal Kresal. Niti ne želi razmišljati o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če Humar ne bi vršil pritiska.
Gregor Kresal s podatki o vseh stroških reševanja še ne razpolaga. Višina računa bo namreč odvisna tudi od števila ur helikopterskega letenja. Sicer pa so člani odprave že pred začetkom himalajskega alpinističnega podviga položili depozit v višini 6000 ameriških dolarjev za kritje stroškov helikopterskega reševanja.
Kresal se je v domovino predčasno vrnil zaradi zdravstvenih težav. Težave, hude bolečine v predelu ledvic, so se začele že zelo nizko med postavljanjem baznega tabora pod steno omenjenega himalajskega sedemtisočaka. Ker težave niso minile, pa se je po nasvetu zdravnika odločil za vrnitev domov. Stroške helikopterskega poleta je kril iz svoje zavarovalne police za takšen primer, torej neodvisno od depozita odprave.
Načelnik Komisije pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) za odprave v tuja gorstva Tone Škarja je zagotovil, da bo PZS, če bo potrebno, prispevala sredstva za reševalno akcijo. "Vsekakor račun ne bo ostal neplačan," je dejal.
