Miškovič in Kozjek sta v steno vstopila 24. avgusta ponoči, po 17 urah neprekinjenega plezanja pa sta prispela na rob stene. Odločila sta se za bivakiranje, imela pa sta zelo malo opreme. Naslednje jutro sta se zaradi močnega vetra odločila za sestop, po 15 minutah pa se je zgodila nesreča, ki je Miškovič ni videl. Slišal je le glasen krik. Takrat se je obrnil in se zavedel, da je na vrhu stene ostal sam. Naslednje štiri dni je sestopal sam, neprivezan in brez tehnične opreme.

Prav zaradi načina plezanja, zaradi katerega sta alpinista vzela s seboj malo hrane in opreme, Miškovič pri sebi ni imel veliko zalog. K sreči pa je bil on tisti, ki je imel v nahrbtniku satelitski telefon in se je tako lahko obrnil po pomoč. Reševalci so s helikopterjem poleteli davi, ko se je vreme prvič zjasnilo, Miškovič pa je v zadnjih treh dneh toliko sestopil, da je prišel do višine, kjer so ga lahko reševalci s helikopterjem varno pobrali.

Reševalno akcijo je sicer oteževalo slabo vreme, ki je v bazi dolgo preprečevalo polet helikopterja. V mestu pod gorami so bili že vsi pripravljeni na polet, vendar so morali čakati kar štiri ure, da so se razmere kolikor toliko izboljšale in da je helikopter poletel, je pojasnil slovenski alpinist Viki Grošelj.

Miškoviča so nato odpeljali v pakistansko prestolnico Islamabad. Kot je pojasnil v pogovoru za Val 202, se glede na okoliščine fizično počuti dobro in nima večjih težav. Zaradi mraza je dobil le nekaj mravljincev na rokah in nogah.

Neuspešno iskanje Kozjeka

Sprva pa je še vedno obstajalo tudi upanje, da bi našli pogrešanega Kozjeka. S Planinske zveze Slovenije so namreč sporočili, da bodo po uspešni rešitvi Miškoviča poskušali najti še Kozjeka. Skupina treh slovenskih plezalcev z odprave na K7 (Aleš Česen, Rok Blagus in Miha Hrastelj), ki jih je helikopter pakistanske vojske v torek odložil v baznem taboru pod Mustagh Towerjem, je v sredo pri pregledu zahtevnega območja ob vznožju stene, ki sta jo plezala Kozjek in Miškovič, našla ostanke alpinistične opreme.

Našli so plezalno čelado, nahrbtnik in puhasto oblačilo. Oprema je bila zelo poškodovana. Domnevajo, da je Kozjekova, vendar drugih sledi za njim na strmem in zahtevnem območju naloženega ledu in snega, ki ga je najbrž prineslo tudi iz severovzhodne stene, niso našli.

Kozjeka nato kljub več preletom pobočja niso našli, kraj, kjer so v sredo našli del njegove opreme, pa je prekrilo še nekaj plazov. Načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja je nato sporočil, da ni več možnosti, da bi pogrešanega našli, zato so akcijo zaključili.

"Nobene možnosti ni, da bi ga našli. Naredili so še deset neuspešnih preletov s helikopterjem. Čez noč so na območje prileteli novi plazovi, ti ledeni plazovi pa so povsem drugačni kot snežni, kjer je možno iskanje. So povsem neprebojni," je dejal Škarja. Po njegovem mnenju je sicer Kozjek padel v eno od razpok.

Počasi na pot domov

Vsi alpinisti in reševalci se zdaj že nahajajo v Skarduju. Organizirali so nosače za transport tovora iz obeh baznih taborov tako na vrh K7 kot tudi na Mustagh Tower, je sporočil Česen, eden od treh slovenskih alpinistov, ki so takoj priskočili na pomoč pri reševanju Miškoviča in ponesrečenega Kozjeka.

Večina slovenskih alpinistov in reševalcev, ki so pomagali pri reševanju Miškoviča, se bo v Slovenijo sicer vrnila predvidoma prihodnji teden. Miškovič pa morda že prej, hkrati s Tomažem Humarjem in Alešem Koželjem, je še sporočil Česen.

Miškovič je izrekel sožalje Kozjekovi družini, najlepše pa se je zahvali tudi reševalcem. Kot je dejal, bi se reševanje brez njih močno zavleklo. Na uspešno reševalno akcijo se je odzval tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in izrazil veliko zadovoljstvo. Visokemu predstavniku pakistanskega ministrstva se je zahvalil za veliko zavzetost, s katero so pakistanske oblasti pristopile k reševalni akciji, kar je omogočilo hitro in učinkovito reševanje.

Podatkov o celotnih stroških reševanja še ni, je pa Grošelj povedal, da so alpinisti vplačali kavcijo za zavarovanje tudi v primeru helikopterskega reševanja.