V SDS menijo, da je prišel čas za rešitev vprašanja meje in da zato kaže čim bolje izkoristiti čas naslednjih dveh, treh let. Čimprejšnjo rešitev vprašanja je priporočila tudi Evropska unija, ki za članice predpisuje dobrososedske odnose in urejena mejna vprašanja s sosedami, je v imenu stranke za STA zapisal zunanji minister Dimitrij Rupel, predsednik odbora za zunanje in evropske zadeve v strokovnem svetu SDS. Poudaril je, da je Slovenija v zadnjih letih predlagala več rešitev, ki jih je Zagreb dosledno odklanjal. Privolila je celo v možnost presoje haaškega sodišča - pod pogojem, da o celotni meji presoja na podlagi izhodiščnega datuma 25. junija 1991 in načela pravičnosti. Tako je zdaj Hrvaška tista, ki mora predvsem prispevati k rešitvi, saj bo "težko doseči, da bo Slovenija sprejela članstvo Hrvaške v EU, da bo glasovala ali da bo ratificirala sporazum s Hrvaško, preden bo rešeno mejno vprašanje".

Pri SD na drugi strani pravijo, da bo stranka znotraj EU podpirala širitev s Hrvaško in zagovarjala stališče, da kandidatkam za članstvo ni treba izpolnjevati večjega števila pogojev, kot so jih morale izpolniti njihove predhodnice. SD bo posebno pozornost na področju zunanje politike posvetila reševanju odprtih vprašanj s sosedami, med katerimi je najbolj pereč problem odnos s Hrvaško, zlasti zaradi nerešenega vprašanja meje. SD vztraja, da je izhodišče za urejanje tega vprašanja brionski dogovor o izogibanju incidentom, ki določa spoštovanje stanja na dan 25. junija 1991. Glede spornih delov meje pa bodo še naprej preučevali različne možnosti za pravičnejšo in trajno rešitev s pomočjo tretjega.

V LDS menijo, da bi morala Slovenija s Hrvaško najprej dogovoriti in zapisati, kaj predstavlja stanje na dan 25. junija 1991, vključno z vsemi spornimi točkami. Državi bi se nato morali dogovoriti in skleniti sporazum o izogibanju kakršnimkoli incidentom ali posegom na spornih točkah. Menijo tudi, da je potrebno nadaljevati dvostranska pogajanja o določitvi meje ob pomoči tretjega in sicer z diplomatskimi sredstvi, kot so pogajanja, mediacija ali sprava. Po oceni LDS bo morala nova vlada najprej pripraviti konkreten predlog reševanja tega problema, potem pa bi bilo smiselno, da se sestanejo vodje parlamentarnih strank, ki bodo oblikovali širok konsenz glede reševanja odnosov s sosedo.

V NSi se zavzemajo za mirno in uravnoteženo politiko do Hrvaške ter reševanje odprtih vprašanj v duhu evropskega sodelovanja in ne enostranskih potez. Pri reševanju vprašanja meje zahtevajo dosledno spoštovanje temeljne ustavne listine in načela, da se pri razmejitvi upošteva stanje na dan 25. junija 1991, ko je imela Slovenija jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom in štirimi zaselki ob Dragonji. Zavzema se tudi za sporazumno rešitev vseh upravičenih zahtev slovenske strani, npr. v primeru istrske železnice, glede lastnine slovenskih podjetij in posameznikov na Hrvaškem ter glede poslovanja in razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Če sporazuma ne bo mogoče doseči, bodo za rešitev odprtih vprašanj uporabili vsa pravna sredstva, vključno z arbitražo, so za STA povedali v stranki.

Kot so povedali v SLS, si bo tako kot doslej prizadevali za pravično določitev meje s Hrvaško ob upoštevanju vseh mednarodno relevantnih zgodovinskih, političnih in pravnih argumentov. Pri tem ne izključujejo niti referenduma o odnosu do vstopa Hrvaške v EU. Po oceni SLS mora Hrvaška pred vstopom v EU izpolniti svoje obveznosti do Neka, kar pomeni, da je treba izpolnitev obveze glede prevzema radioaktivnih odpadkov iz Neka zahtevati v pogajanjih o vstopu Hrvaške v EU. SLS vztraja, da se o nesporno slovenskem ozemlju ne sme nihče pogajati in da to tudi ne sme biti predmet odločanja mednarodnih sodišč. Državni zbor pa naj sprejme resolucijo o meji, ki jo je SLS vložila v parlamentarni postopek. Zavzema se tudi za boljše čezmejno sodelovanje.

Stranka Zares meni, da bo po volitvah treba revidirati politiko sedanje vlade do Hrvaške in reševanja medsebojnih odprtih vprašanj, saj po njeni oceni izgrajena podoba odnosov s Hrvaško ne ustreza realnosti. Z novo zunanjo politiko si bo tako prizadevala pokazati, da najrazličnejše oblike medsebojnega sodelovanja obstajajo in da sta gospodarstvi močno medodvisni. V Zaresu so namreč prepričani, da je nereševanje odprtih problemov posledica nezaupanja med državama, ki je po nesprejetju sporazuma o meji Drnovšek-Račan postalo vsakdanjost, in da ga je treba na obeh straneh preseči. Dogovarjanje med državama pa je treba vrniti na točko, kjer bo mogoče iskati rešitve, sprejemljive za obe strani.

DeSUS se zavzema za pravično in mirno rešitev vseh nerešenih vprašanj s Hrvaško, kamor sodijo zlasti dogovor o meji, dolg nekdanje Ljubljanske banke in lastništvo v skupnih investicijah s Hrvaško. Zaradi kršitev s strani Hrvaške vztrajajo pri vrnitvi na stanje na dan 25. junija 1991, kar med drugim pomeni prestavitev 'začasnega' mednarodnega mejnega prehoda Plovanija na nesporno hrvaško ozemlje, opozarjajo. Od Hrvaške moramo vztrajno zahtevati, da spoštuje sporazum o nasledstvu, vključno z reševanjem vprašanja varčevalcev LB pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave, sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju ter druge dogovore med vladama. DeSUS podpira članstvo Hrvaške v EU, saj daje skupna prihodnost v EU in Natu upanje na sporazumno preseganje in odpravljanje senc v medsebojnih odnosih.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je v odgovoru za STA poudaril, da stališče SNS pri obravi odnosov do Hrvaške izhaja iz upoštevanja vseh relevantnih zgodovinskih, etnoloških in etničnih dejstev in da je nujno potrebno prenehati z razprodajo slovenske zemlje. Do Hrvaške je potrebno imeti ostro in trdno stališče, potrebno je vztrajati pri slovenskih zahtevah, predvsem glede vprašanja meje, saj le tako ne bomo izgubili ozemlja, ki ga še imamo. Slovenija mora izkoristiti tudi svojo pozicijo kot članica EU in zavrniti soglasje za vstop Hrvaške v EU, vse dokler ne bodo rešena vsa odprta vprašanja med državama. Po oceni SNS bi bila tudi potrebna razprava o mejah na kopnem znotraj nekdanje Jugoslavije in o sukcesiji Jadranskega morja. Načeti bi bilo treba tudi temo povrnitve vojne škode in kaznovanja zločinov, povzročenih s strani NDH v času 2. svetovne vojne.

Slovenska politika zaradi pasivnosti pri zaščiti svojih interesov do danes ni bila sposobna rešiti nobenega pomembnega odprtega vprašanja s Hrvaško, pa ocenjujejo v Lipi. Pri vprašanju meje izhajajo iz temeljne ustavne listine in zgodovinskih dejstev, ki jasno opredeljujejo potek slovenske ozemeljske celovitosti. Glede nespoštovanja sprejetih aktov s strani Hrvaške (npr. Nek) bi morala Slovenija, skladno s svojim oz. mednarodnim pravnim redom jasneje in konkretneje reagirati in si z jasno zastavljenimi cilji zagotoviti izhodišča za nadaljnje ukrepe. Dokler Hrvaška ne bo spoštovala mednarodnega prava in mednarodnega dialoga in bo delovala enostransko, pa njeno približevanje mednarodnim integracijam ne bo mogoče, so še poudarili v Lipi.