Vaški vodnjak pred staro kraško hišo v Štanjelu

Kraj Štanjel, ponos Krasa in Kraševcev, je poznan že od mlajše železne dobe, ko so si njeni prebivalci na griču Turn postavili svoje domove. Kasneje so imeli Rimljani tu svojo postojanko, v srednjem veku pa je zraslo prvo naselje. Ob nevarnosti turških vpadov so ga obzidali z visokim obzidjem. Pod razvalinami prvotnega gradu je grof Kobenzl v 16. stoletju zgradil nov renesančno-baročni grad, ki je bil najprej v lasti goriških grofov, kasneje pa je pripadal Habsburžanom in grofom Coronini, ki so ga prepustili grofu Zahauyju. Podobo naselja je arhitekt Maks Fabiani med obema vojnama oplemenitil s parkom, ki se razprostira pod južnim obzidjem. Naselje krasijo ozke ulice, trgi in poznogotska cerkev sv. Danijela s svojo nenavadno kupolo. Zametki novega Štanjela, ki so nastali zunaj obzidja, so iz 19. stoletja. Za kraj Štanjel je bila voda vedno iskana dobrina. V preteklosti so tu nastali številni vodnjaki, napajajo se z deževnico s streh okoliških hiš. Med zelo priljubljene spada tudi spomenik, ki še deluje in oskrbuje prebivalce gornjega dela starega Štanjela, kajti še vedno niso priključeni na vodovod. Ob stari kraški hiši stoji na krožnem podstavku lep vodnjak, ki se prilagaja nagnjenemu terenu. Domneva se, da je vodnjak iz 17. ali 18 stoletja, kajti zelo podoben vodnjak je pred Ferrarijevo hišo, ki nosi letnico 1755. Mnogi poznavalci menijo, da je v osnovi vaški vodnjak precej starejši od omenjenega "soseda", le "šapa", kot domačini imenujejo zunanji kamnit obod, je nekoliko mlajša.