Vstop Mira Cerarja v politiko
Kot je v zadnjih letih že v navadi, tudi vlada Alenke Bratušek, enajsta po vrsti, na Gregorčičevi ni zdržala celega mandata. Njene vajeti je 13. julija prevzela stranka političnega novinca Mira Cerarja (SMC), ki je nastala tik pred volitvami, z etično držo pa je osvojila srca volivcev in speljala prepričljivo zmago Janševi SDS. Bratuškova, Cerar (preberite portret) in Janša so tudi sicer trije najvidnejši politiki iztekajočega se leta.
Državnozborske volitve je zaznamoval tudi izpad SLS iz parlamenta in bliskovit skok Združene levice (ZL), ki se je takoj, ko je dobila malce medijskega prostora na televizijskem soočenju, z Luko Mescem (preberite intervju) izstrelila na slovenski politični parket.
Medtem je minilo prvih sto dni od imenovanja Cerarjeve vlade. SMC je bila pred volitvami molčeča stranka brez konkretnih predlogov in rešitev, marsikdo ji to očita tudi danes.
(Foto: Luka Cjuha)
Nekaj zanimivih INFOGRAFIK, ki smo jih pripravili dan po državnozborskih volitvah.
Polom Alenke Bratušek ...
Eno večjih političnih zgodb je v letu 2014 spisala Alenka Bratušek, ki je z mesta predsednice vlade, ki so jo doletele predčasne volitve, prek kandidature za evropsko komisarko padla precej globoko.
Komisarska zgodba se je zapletla že takoj na začetku, ko smo najverjetnejšemu predsedniku Evropske komisije Jeanu Claudu Junckerju predlagali tri kandidate: že omenjeno Bratuškovo, Tanjo Fajon in Karla Erjavca. Pravzaprav se je Bratuškova z visokega položaja v slovenski politiki, ki ji je polzel iz rok, za kandidatko predlagala kar sama. Juncker se je naposled odločil zanjo, ostalih dveh ni povabil na pogovor. Odločitev se kaj kmalu ni izkazala za najbolj modro, saj je Bratuškova na zaslišanju pred člani odborov za energijo in okolje pogorela. V odgovorih se je ponavljala, povedala ni ničesar konkretnega, neprepričljive odgovore pa je nizala v slovenščini. Bila je v igri za pomembno mesto podpredsednice za energetsko unijo, a sta jo odbora v Evropskem parlamentu ocenila negativno.
Za nameček se ji tudi v slovenskem političnem prostoru izteka čas, podpora ji pada, iz njene stranke Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB) izstopajo vidnejši člani, med njimi tudi Peter Vilfan.
(Foto: Jaka Gasar)
... in vzpon Violete Bulc
Namesto Bratuškove je v Bruselj odšla Violeta Bulc (preberite portret). Informatika, telekomunikacije in svetovanje podjetjem za optimizacijo poslovanja so glavni mejniki njene poklicne poti.
Pogovor z Junckerjem je opravila z odliko, prav tako je navdušila na zaslišanju. Tudi s tekočo angleščino, ki ji ni povzročala prav nobenih preglavic, je bila pravo nasprotje prvi kandidatki. Bulčevi je bil dodeljen resor za promet. Čeprav so jo sprva povezovali predvsem z njenimi neobičajnimi hobiji - med drugim ima tudi črni pas iz borilnih veščin, v Spieglu so jo na primer označili za »Junckerjevo šamanko« in »ezoteričarko v Evropski komisiji«, je z delom dvomljivce že prepričala. Pred dnevi je Frankfurter Allgemeine Zeitung objavil njen portret in poudaril, da suvereno vodi svoj urad.
Na zadnjem letošnjem merjenju priljubljenosti slovenskih politikov Vox populi se je Bulčeva medtem zavihtela na prvo mesto in prehitela večnega Boruta Pahorja.
(Foto: Tomaž Skale)
Janez Janša v zaporu, a ne za dolgo
Ljubljansko višje sodišče je konec aprila 2014 potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria. Predsednik SDS je bil pravnomočno obsojen na dve leti zapora, na Dobu pa se je zglasil 20. junija, tri tedne pred parlamentarnimi volitvami. Spremljali so ga njegovi najzvestejši privrženci, ki so na Dobu vztrajali tudi prihodnjih nekaj mesecev. Njegovo izpustitev so, kot je v SDS že v navadi, zahtevali na vsakem koraku, sojenje pa je bilo po njihovem mnenju nepravično. Več shodov so organizirali tudi v prestolnici.
Vmes se je vnela debata o tem, ali je prav, da zapornik opravlja poslansko funkcijo. Janši je bil mandat odvzet, a mu ga je ustavno sodišče novembra začasno vrnilo.
Janšo so kmalu potem, ko je prišel na Dob, premestili na odprti oddelek, kjer je lahko imel pri sebi mobilni telefon in računalnik s povezavo z internetom. Sredi decembra so ustavni sodniki soglasno odločili, da lahko Janez Janša na njihovo končno odločitev počaka na prostosti.
(Foto: Tomaž Skale)
Privatizacija nekaterih največjih podjetij
Slovenija nadaljuje s prodajo 15 podjetij, ki so na prednostnem seznamu za privatizacijo. Seznam je na predlog vlade Alenke Bratušek sprejel DZ. Trenutno je najbolj aktualna prodaja Telekoma Slovenije, od katerega si vlada lahko obeta edini vidnejši prihodek za proračun. Med temi podjetji so tudi Elan, Adria Airways in Nova KBM, Elan, Helios, Fotona, Paloma, Cinkarna Celje, Aero ...
Pojavljajo pa se tudi pozivi k preprečitvi razprodaje. Med akterji je med najbolj glasnimi ZL, ki pravi, da je nadaljevanje razprodaje brez ocene posledic lahko škodljivo, a s tem ne prepriča poslancev. Zadnji poziv je prišel izpod peresa Jožeta Mencingerja, poleg njega pa ga je podpisalo še 117 intelektualcev.
(Foto: Luka Cjuha)
