V ZL verjamejo, da je vlada lani odločitev o privatizaciji sprejela brez poglobljene analize dolgoročnega poslovanja družb ter brez ocene ekonomskih, socialnih in javnofinančnih učinkov prodaje. Nadaljevanje postopkov naj bi lahko povzročilo škodljive posledice.
Vlada je na drugi strani prepričana, da bi zaustavitev privatizacije vplivala na možnost odškodninskih tožb v trenutnih postopkih, odvračanje potencialnih tujih investitorjev, zniževanje kakovosti ponudb, zniževanje bonitetnih ocen, višje stroške zadolževanja in (ne)izpolnjevanje zavez Slovenije EU s tveganjem finančnih kazni, "kar bi povzročilo hude likvidnostne težave, padec konkurenčnosti ter načelo kredibilnost in verodostojnost Slovenije".
Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je danes te argumente zavrnil. Odškodninskih zahtevkov se ne boji, saj da ima Slovenski državni holding pravico prekiniti postopke, poleg tega pa pri prodaji ni avtonomen, saj nad njo bdi DZ. Četudi so se bonitetne ocene Slovenije znižale, so stroški zadolževanja države trenutno na eni najnižjih ravni, je še spomnil.
Kritičen je bil tudi do argumentov, da bi se s prekinitvijo privatizacije kršilo zaveze, dane EU, saj da pakt stabilnosti in rasti predvideva zgolj zgornjo mejo javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga države, ne pa tudi privatizacije.
»Pametna privatizacija«
Poslanec ZL je ponovil, da vlada s svojimi argumenti zgolj straši državljane in da SMC, ki je pred volitvami obljubljala "pametno privatizacijo", ne bi smela nadaljevati "brezglave, panične privatizacije". Od aktualnega načrta prodaje državnih naložb je odvisnih 6200 delovnih mest, pa tudi razvoj države, je ocenil in se zato zavzel za njegovo zaustavitev, novo razpravo v DZ in pozneje nadzorovano privatizacijo.
Državni sekretar Metod Dragonja, pristojen za področje javnega premoženja, je predlog ZL označil za ideološkega, Meščeve utemeljitve pa za "bistveno prelahkotne", saj da ne odražajo kompleksnosti razmer.
Slovenija je že od leta 2009 v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, javni dolg se je izdatno zvišal, kriza v državi pa je bila globlja in daljša kot drugje v Evropi, je nanizal. Začrtane ukrepe Slovenije poleg Evropske komisije spremljajo tudi mednarodni trgi, ki jim prav potek privatizacije služi za oceno resnosti v zvezi z odpiranjem navzven, je posvaril.
Ponovil je, da vlada pripravlja strategijo upravljanja državnega premoženja, s katero se bo uravnotežilo različne vidike privatizacije, poleg javnofinančnih in razvojnih se bo upoštevalo tudi družbene in socialne, tako da bodo prodana podjetja dobila odgovorne, dolgoročno naravnane lastnike, ki jih bodo razvijali naprej. Strategija bo v javni razpravi do konca novembra.
ZL so v določenem delu prisluhnili le v SD. Poslanec te stranke Franc Križanič je spomnil na zavezo koalicijskega sporazuma, da bodo izvajali nadzorovano, strateško premišljeno privatizacijo. V SD se zato strinjajo z ZL, da bi bilo treba o odprodaji preostalih naložb s seznama še premisliti.
Vodja poslancev NSi Matej Tonin je medtem zatrdil, da je treba privatizacijo nadaljevati po zastavljeni poti. Za prodajo je tudi zato, ker so državna podjetja v Sloveniji zelo slabo upravljana.
Prav tako so predlagani sklep ZL zavrnili v SDS, a je poslanec te stranke Marko Pogačnik vlado pozval k čim prejšnjemu sprejetju strategije in klasifikacije državnih naložb ter izrazil pričakovanje, da bodo k sodelovanju pri tem povabljeni tudi opozicija in socialni partnerji.
Nadaljevanje predvidenih prodajnih postopkov je nujen korak za izhod Slovenije iz krize, je ocenila Klavdija Markež (SMC).
Vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer je izpostavil, da je državnih naložb še veliko in bo zato časa za razpravo o tem, kaj z državnim premoženjem, še dovolj.
Prodaja državnih naložb je potrebna, ker Slovenija rabi denar, poleg tega se da z njo nekaj narediti na dohodkovni strani proračuna in deloma izogniti varčevanju, pa je pojasnil Uroš Prikl (DeSUS).
Odbor je sicer danes pred točko o privatizaciji potrdil predlog novele zakona o davku na dodano vrednost, ki bo s 1. januarjem 2015 v slovenski pravni red prenesla nova evropska pravila o obdavčitvi telekomunikacijskih, televizijskih in elektronskih storitev.