Sedem let po velikem govoru o Evropi, ki ga je imel na eni izmed najelitnejših francoskih univerz Sorboni, je francoski predsednik Emmanuel Macron včeraj ponovno segel po mikrofonu in predstavil svojo novo vizijo za neodvisno in močnejšo staro celino. Zaradi varnostnih in ekonomskih groženj Evropi, upada globalnega vpliva in dvomov o demokraciji Macron terja okrepitev suverenosti Evropske unije na več področjih.
Njegov govor je bil tudi poskus mobilizacije domačih volilcev slab mesec in pol pred evropskimi volitvami, na katerih grozi liberalnemu političnemu zavezništvu Skupaj, ki mu pripada tudi Macronova stranka Renaissance, hud poraz proti skrajno desnemu Nacionalnemu zboru. Macronova stranka, ki so ji namerili 17 odstotkov podpore, bo očitno pristala za Nacionalnim zborom pod vodstvom Jordana Bardelle, ki naj bi dobil 30 odstotkov glasov. Še več, predsednikove liberalce, ki jih vodi relativno neznana kandidatka Valerie Hayer, bi lahko prehiteli tudi socialisti, ki jim sicer ankete kažejo 12-odstotno podporo, vendar jim raste, liberalcem pa pada. Takšen razplet evropskih volitev bi predstavljal hud udarec za Macrona, ki je leta 2022 doma izgubil parlamentarno večino.
Več suverenosti na področju obrambe
»Obstaja nevarnost, da naša Evropa umre. Nimamo vzvodov, da bi se soočili s temi tveganji,« je s precej črnogledosti v govoru svaril francoski predsednik. Minili so časi, ko je Evropa pridobivala svoje energente iz Rusije, veliko izdelkov je prišlo iz Kitajske, varnost pa so zagotavljale ZDA, je dejal Macron in poudarjal, da je Evropa na križišču. Nekajkrat je omenil možno smrt Evrope, s čimer je svaril pred njeno šibkostjo na gospodarskem, političnem in varnostnem področju. Morebitna smrt Evrope pa je po njegovi oceni odvisna predvsem od evropskih odločitev. Macron je pred petimi leti sicer praktično pokopal še eno veliko organizacijo z oceno, da je zveza Nato možgansko mrtva.
V tokratnem govoru je načel številne teme, od geopolitičnih do ocene, kje na gospodarskem in družbenem področju bi morala Evropa storiti korak naprej. Eden od teh je po njegovem mnenju večja strateška avtonomija Evrope, o kateri je v preteklosti že govoril, v zadnjih letih pa se je ideja zasidrala tudi na evropski ravni.
Macron se je v času ameriške volilne kampanje in možne vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo vrnil k svoji ugotovitvi izpred več let, da mora Evropa pokazati, da nikoli ne bo ameriški vazal, ter se pogovarjati tudi z drugimi deli sveta. Graditi mora svojo suverenost in obrambno industrijo, je bil eden izmed njegovih poudarkov. Največja grožnja njeni varnosti pa je vojna v Ukrajini, je ocenil in dodal, da Rusija tam ne sme zmagati. Med skupnimi in hitrejšimi evropskimi obrambno-industrijskimi projekti je predlagal vzpostavitev evropske vojaške akademije in krepitev evropskih obrambnih vezi z Veliko Britanijo.
Kako loviti razvojni zaostanek
»Okrepiti moramo evropske ukrepe na področjih priseljevanja, terorizma, organiziranega kriminala, trgovine z drogami, sovraštva in spletnega kriminala,« je pri vprašanju varnosti izpostavljal Macron. Po nedavnem sprejetju novega azilnega in migracijskega pakta EU je ugotovil, da Evropa končno začenja utrjevati svoje zunanje meje.
Na gospodarskem področju pa je bil plat zvona zaradi kitajskega in ameriškega subvencioniranja industrije. Pozival je k reviziji evropske trgovinske politike, rekoč da le še Evropa spoštuje mednarodna trgovinska pravila. Zavzel se je za favoriziranje nakupa evropskih izdelkov in za zmanjšanje birokracije za podjetja. Tu je še vnovična želja po skupnem zadolževanju in dokončanju kapitalske unije, kot jo je nedavno predlagal bivši italijanski premier Enrico Letta. S tako dobljenim svežim denarjem naj bi financirali raziskave in investicije v umetno inteligenco ter spopadanje s podnebnimi spremembami, pravi Macron.
