Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar se na sodišču ne bo zagovarjal zgolj zaradi očitkov, da je Boška Šrota napeljeval h kaznivemu dejanju zlorabe položaja in s tem k večdesetmilijonskemu oškodovanju Pivovarne Laško, temveč tudi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja. To je razvidno iz obtožnice, ki smo jo pridobili v uredništvu in je po zavrnitvi ugovorov obdolžencev nanjo postala pravnomočna.
Med obtoženci je skupno sedem fizičnih oseb in še dve pravni osebi. Poleg Bavčarja in Šrota bodo na zatožno klop sedli nekdanji finančni svetovalec Istrabenza Kristjan Sušinski, njegov brat in zastopnik družbe Microtrust Nastja Sušinski, lastnik blejske Sportine Bahtijar Bajrović, nekdanji direktor Infonda Holdinga Matjaž Rutar in kranjski odvetnik Branko Lipovec. Kot pravni osebi pa sta obtoženi tudi Šrotova Atka-Prima in Bajrovićeva Sportina. Okrožni državni tožilec Jože Kozina, ki je v zapor spravil Bineta Kordeža, jim očita zlorabo položaja, ponareditev ali uničenje poslovnih listin in pranje denarja. Po njegovem mnenju imata še najmanj »masla« na glavi Lipovec in Rutar, ki ju obtožnica bremeni v le eni točki, in sicer pomoči pri kaznivemu dejanju.
Kot v obtožnici navaja Kozina, gre za »dva sklopa korporacijskih kaznivih dejanj«, v ospredju katerih je Šrot. V prvi vrsti gre za sporno lastninjenje Pivovarne Laško, pri katerem je Šrot s pomagači iz družb iz skupine načrpal več kot 100 milijonov evrov in jih nato porabil za financiranje »njegovega zasebnega prevzemnega projekta«. Zaradi tega so sicer v Laškem zoper Šrota že vložili odškodninske tožbe. V tem sklopu je glavni obtoženec le Šrot, ki pa naj bi mu pri izvršitvi kaznivega dejanja pomagal še Rutar.
Dosti več obtožencev zajemajo kazniva dejanja, »storjena v zvezi s preprodajo podcenjenega paketa delnic Istrabenza prek 'slamnatih opcijskih upravičencev'«. Kot smo razkrili že leta 2008, je Šrot s temi delniškimi posli oškodoval pivovarno, vpleteni pa so »pridelali« več kot 25 milijonov evrov dobička. Kot trdi Kozina, so bila denarna sredstva nato oprana »z namenom prikritja njegovega kriminalnega porekla«. In sicer tako, da je Nastja Sušinski kot direktor Microtrusta na Bavčarjev osebni račun nakazal 21,7 milijona evrov (s tem denarjem je financiral neuspešni menedžerski odkup Istrabenza), svojemu bratu Kristjanu Sušinskemu pa 3,5 milijona evrov.
Kot je razvidno iz obtožnice, je Bavčar oktobra 2007 prejel 12 milijonov evrov. Slabo polovico je nato v le nekaj dneh nakazal na račun nizozemske družbe Poteza Netherlands B.V. (kot kupnino zanjo), natanko 6,5 milijona evrov pa kot »plačilo računa« na račun svojih FB Investicij. Drugo nakazilo v višini 9,7 milijona evrov, ki ga je prejel februarja 2008, pa je začel porabljati šele jeseni tistega leta. Hčeri je nakazal 260.000 evrov, direktorju FB Investicij Bojanu Finku kot »provizijo« 270.000 evrov, tedanjemu nadzorniku Istrabenza Bojanu Korsiki pa 400.000 evrov. Manjši del sredstev je Bavčar namenil še za nakup nepremičnin in delnic NLB.
