Napovedi, da bi lahko Zoran Janković na jesenskem kongresu stranke Pozitivna Slovenija (PS) vnovič kandidiral za njenega predsednika, že vznemirjajo tako predstavnike največje vladne stranke kot tudi koalicijske partnerje. Slednji namreč poudarjajo, da bi Jankovićeva »politična oživitev« pomenila razpad enajste slovenske vlade in vnovično politično krizo.
»Mislim, da je vsem jasno, da bi Jankovićeva vrnitev na vrh Pozitivne Slovenije skoraj zanesljivo pomenila konec koalicije, konec vlade in najverjetneje tudi povečano nevarnost prihoda evropske trojke. Zato v koaliciji upamo, da se to ne bo zgodilo,« je bil včeraj jasen prvak Državljanske liste Gregor Virant.
Jauševec vidi možnost za decembrske predčasne volitve
Da bi Jankovićeva izvolitev pomenila težave v koaliciji, ocenjuje tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki si težko predstavlja, da bi vlado vodil nekdo, ki ni predsednik stranke. Prvak SD Igor Lukšič pa je dodal, da je njihova stranka vstop v sedanjo koalicijo pogojevala prav z Jankovićevim odstopom z mesta predsednika PS. »To je razumel in odstopil.« Lukšič je včeraj tudi spomnil na svoje besede ob dogajanju v zvezi s Slovensko odškodninsko družbo, da ima »Zoran Janković moč, da lahko sodu (koaliciji) izbije dno«. Tedaj mu sicer to ni uspelo... Glavni tajnik SD Uroš Jauševec pa je na twitterju čivknil, da bi Jankovićev septembrski povratek pomenil decembrske predčasne volitve. Spomnimo, da se je sicer SD za predčasne volitve zavzemala že pred izvolitvijo aktualne vlade.
Je pa Jankoviću svojo vdanost pred včerajšnjo sejo vlade vnovič izkazal Gašpar Gašpar Mišič, češ da bi ga podprl ob njegovi kandidaturi. Nekaj ur kasneje je to svojo izjavo za Dnevnik nekoliko omilil: »Podprl bi ga v primeru, če bi bil edini kandidat. Ne želim pa si, da so strankarski ali osebni interesi v ospredju in da s tem ogrožamo stabilnost države ali koalicije.« Ob tem sicer priznava, da potrebe po spremembi v vodstvu stranke trenutno ne vidi. »Jankovića spoštujem. Lahko postane tudi častni predsednik. Moramo pa vedeti, da stranke ne vodi en človek. Odločitve sprejema svet stranke z večino,« pravi Gašpar Gašpar Mišič, ki se znamenite predpočitniške večerje, na kateri sta bila prisotna tako Janković kot Bratuškova, sicer ni udeležil. Četudi bi se Janković odločil za kandidaturo, po mnenju državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade to ne pomeni, da bi morala Alenka Bratušek zapustiti premierski položaj.
Kritični tudi do Alenke Bratušek
Drugače pa razmišlja njegov strankarski kolega Jani Möderndorfer, ki ne vidi možnosti, da bi Bratuškova ostala predsednica vlade, če bi Janković postal predsednik stranke. Vodja poslancev PS je včeraj še poudaril, da za predsednika stranke zagotovo ne bosta kandidirala oba. Dodajmo, da poslanci PS na torkovi večerji po naših informacijah niso bili kritični samo do poskusa ljubljanskega župana, da zaradi odvzema denarja za prestolnico zruši rebalans proračuna, temveč je bila nekaterih očitkov (med drugim zaradi določenih kadrovskih potez) deležna tudi Bratuškova. Poslanci PS pa kljub temu dajejo prednost stabilnosti sedanje koalicije.
»Prisilna izolacija Zorana Jankovića iz strankarske politike le leto po zmagovitem pohodu na državnozborskih volitvah je zanj, navajenega avtoritativnosti in uspeha, boleč osebni udarec,« pa dogajanje na notranjepolitičnem parketu komentira Boris Vezjak z mariborske filozofske fakultete. Če vtisa ne bi omilila »tolažilna« županska funkcija, bi po njegovem mnenju lahko dejali, da se je znašel v tako rekoč hišnem priporu. »V njem pa se ne zdrži dolgo. Zato ne dvomim, da ga nazaj na oder poganjajo vsi trije motivi: ponižani jaz, notranji strankarski špetirji s predsednico vlade, ki jo očitno slabo prenaša, in pragmatistična nuja, saj mu organi pregona ves čas dihajo za ovratnik, a si napak zamišlja, da bi jih politično močnejši lahko omilil, celo ustavil,« je prepričan Vezjak.