Poslanci so včeraj začeli redno sejo, na kateri bodo med drugim odločali tudi o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju noveli), s katerimi bi se povsem izenačile pravice raznospolnih in istospolnih parov. Kot je znano, so spremembe predlagali v opozicijski Združeni levici, podpirajo pa jih tudi v največji poslanski skupini SMC, koalicijski SD in opozicijski ZaAB, kar pomeni, da bi Slovenija lahko postala dvanajsta evropska država, ki je takšno izenačitev uzakonila.

Rešitev, ki zbuja toliko hrupa, je preprosta: v zakon bi namesto zdaj veljavnega besedila, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, zapisali, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. Izenačile pa bi se tudi pravice zunajzakonskih zvez heteroseksualnih in homoseksualnih parov.

Nasprotniki izenačitve, ki delujejo s podporo Katoliške cerkve ter opozicijskih SDS in NSi, bodo danes popoldne pred državnim zborom pripravili shod koalicije Za otroke gre, ki jo vodita Metka Zevnik iz Združenja starih staršev Slovenije in Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Na shodu, ki so ga poimenovali Dan ljubezni, bodo pozvali poslance, naj zavrnejo redefinicijo zakonske zveze, ki bo po njihovem mnenju imela usodne posledice. Odprla naj bi vrata posvojitvam otrok v homoseksualne skupnosti in povzročila »diskriminacijo vseh, ki se ne strinjajo s teorijo spola«.

Ker koalicija Za otroke gre in Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci svoje očitke zakonski noveli utemeljujeta s številnimi zavajajočimi trditvami, smo nekaj strokovnjakov z različnih področij prosili, naj jih komentirajo.

Novela lezbičnim parom zagotavlja šest brezplačnih oploditev z biomedicinsko pomočjo na državne stroške (20 tisoč evrov).

Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje: Po vzpostavitvi enakopravnosti vseh partnerskih zvez bo lahko pomoč pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo (OBMP) zahteval tudi lezbični par. A v veliki večini primerov bo v primeru takega para potreben najenostavnejši od vseh postopkov OBMP: vnos semena neznanega darovalca v maternico ženske (IUI, intrauterina inseminacija), ki bi rada zanosila. Čeprav stroški ne morejo biti argument, ko gre za odpravljanje dosedanje diskriminacije lezbičnih parov, pa je zaradi zlorabljanja podatkov o stroških le treba povedati, da je IUI približno desetkrat cenejša od drugih postopkov OBMP.

S pomočjo nadaljnjih ustavnih presoj in pravnega aktivizma se nam obeta zanesljiva legalizacija nadomestnega materinstva, kjer bodo istospolni pari na državne stroške najemali revne ženske za rojevanje otrok po naročilu.

Keber: Ta trditev je popolna manipulacija. Res je, da je ponekod v svetu nadomestno materinstvo legalizirano, vendar je do tega prišlo zaradi pozivov neplodnih parov moškega in ženske, ki ne morejo na noben drug način, tudi s posvojitvijo ne, priti do otroka. Z drugimi besedami, okoliščine za »pravni aktivizem« obstajajo že ves čas in prenovljeni zakon jih nikakor ne bo okrepil. Če se bo kadarkoli v prihodnosti Slovenija pridružila državam, ki dovoljujejo nadomestno materinstvo, do tega zanesljivo ne bo prišlo zaradi zahtev istospolnih parov, saj bodo ti vselej predstavljali le neznaten odstotek parov, ki si želijo otroka.

Humanitarne in nevladne organizacije, ki v statutih in pri svojem delu ne bodo upoštevale državne ideologije LGBT, bodo izključene iz državnih razpisov in diskriminirane.

Tereza Novak, predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije: Vse humanitarne in nevladne organizacije kandidirajo za različne vire sredstev z vsebino svojega dela; ni razloga, da tako ne bi bilo tudi v prihodnje. Humanitarne organizacije, ki pridobijo ta status od države, morajo že sedaj izkazovati odprtost do uporabnikov.

Javni uslužbenci, ki se ne bodo strinjali z radikalno ideologijo LGBT, bodo odpuščeni, na primer matičarji, ki ne bodo poročali homoseksualnih parov.

Jernej Rovšek, namestnik varuhinje človekovih pravic: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene človekove pravice in svoboščine, v primeru posegov vanje pa sodno in drugo varstvo pravic. Odpuščanje kogarkoli mora temeljiti na zakonu; razlogi morajo biti zakoniti in utemeljeni, prizadetim pa zagotovljeno pravno in drugo varstvo njihovih pravic, v tem primeru pravic na podlagi delovnega razmerja. Zato ocenjujemo, da je te trditve mogoče razumeti predvsem kot zastraševanje manj poučenih.

V vrtcih in šolah bodo po novem promovirali lezbične, homoseksualne, biseksualne in transseksualne »družine«, prepovedana pa bo opredelitev družine kot »skupnost matere, očeta in otrok«.

Janez Krek, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani: Ta trditev je neresnična. Predlog zakona le razširja pojem »zakonske zveze«, ta torej še naprej vključuje tudi tradicionalne opredelitve družine. Zato je nelogično trditi, da bi bila zaradi spremembe zakona kakorkoli »prepovedana« opredelitev družine kot »skupnost matere, očeta in otrok«. Kakršnekoli tovrstne spremembe v določbah zakonodaje tudi ne pomenijo neposredne spremembe kurikula, saj je presoja o tem, kaj bodo vsebovali učbeniki in učni načrti, strokovna in izhaja iz ugotovitev znanosti oziroma posameznih znanstvenih disciplin. Kako je zakonska zveza opredeljena v slovenski zakonodaji, je lahko le eno od dejstev, ki jih je v zvezi z družino treba poznati. Obravnava pojma zakonske zveze oziroma družine in družinskih razmerij je v celotnem šolskem kurikulu v primerjavi s tem neprimerno bolj kompleksna, saj o tem govorijo različni predmeti, učni načrti, umetnostna in neumetnostna dela, ki se jih obravnava od vrtca do srednje šole. Sicer pa je problematiko družine in družinskih razmerij v šolah – ne glede na zakon – treba obravnavati kritično, torej tako, da se upoštevajo načela objektivnosti, kritičnosti in pluralnosti. Šola mora posredovati vednost, učenca pa ne sme indoktrinirati. Nasprotno, omogočati mora kritičnost.

Novela odpira vrata potencialnemu sankcioniranju katoliških vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki ne bodo sledili sporni državni ideologiji. Zaradi zavračanja »ideološke redefinicije« bodo tvegali izgubo javnega financiranja.

Marjan Šimenc, docent za sociologijo vzgoje: Za te šole velja, da morajo učencem zagotoviti enakovredne izobraževalne standarde, glede posebnih vrednotnih usmeritev pa ni zapovedi. Med poukom lahko širijo katoliško veroizpoved, saj je prav to eden od razlogov za njihov obstoj, ne pa za njihovo sankcioniranje. Prav tako so in lahko širijo posebne religiozne poglede na družino; pri tem jih ni nihče oviral in jih ne sme nihče ovirati. Razen seveda, če bi pri tem zagovarjali kršitev človekovih pravic.

Novela omejuje in krši pravice staršev do vzgoje v skladu z lastnim etičnim in verskim prepričanjem, saj bodo na osnovi tega zakona spremenjeni učni načrti, ki bodo zanikali pomen materinstva in očetovstva.

Šimenc: O učnih načrtih odloča strokovni svet, ne zakonodajalec, tako da neposredne povezave ni. Naloga javne šole je objektivnost, kritičnost in pluralnost, ne pa posredovanje določenega svetovnega nazora. Objektivnost pomeni posredovanje spoznanj, do katerih se je dokopala znanost, pluralnost pa predstavitev različnih mnenj, kjer v družbi ni soglasja. Kritičnost pa res pomeni tudi kritičnost do homofobije, neresnic in diskriminacije.

Ranka Ivelja, Blaž Petkovič