Predsednica vlade Alenka Bratovšek je po naših podatkih za danes sklicala sestanek s finančnim ministrom Urošem Čuferjem in gospodarskim ministrom Stankom Stepišnikom ter predsednikom uprave Cimosa Francem Krašovcem o finančni sanaciji enega največjih slovenskih izvoznikov in enega ključnih podjetij slovenskega avtomobilskega grozda. Da je ta nujna in da se mora država v njo v najkrajšem možnem času vključiti tudi s svojim vložkom, je bilo v zadnjih mesecih že mnogokrat poudarjeno. Najmanj nenavadno pa je, da na ta sestanek niso vabljeni preostali člani uprave, zlasti pa lastniki in nadzorniki. Od slednjih bi namreč vlada lahko izvedela, da je prav Krašovec eden od glavnih odgovornih za to, da dogovora o sanaciji še vedno ni, zlasti pa, da je Cimos pod njegovim vodstvom sklepal posle, zaradi katerih se je znašel na robu obstoja, lansko leto pa namesto z dobičkom končal z visoko izgubo.
O poslovnih rezultatih v letu 2012 bo prav danes razpravljal nadzorni svet, zlasti pa o razlogih za visoko konsolidirano izgubo, ki bi lahko znašala celo 20 milijonov evrov namesto treh milijonov evrov dobička, kot so kazali nerevidirani izkazi družbe. Tudi zato se pričakuje, da bodo nadzorniki vendarle odločili o Krašovčevi razrešitvi. Četudi naokoli pojasnjuje, da njegov obstanek na čelu družbe zahtevajo nekateri kupci, bi moral po temeljnih zakonitosti kriznega menedžmenta nemudoma oditi. Zavoženega podjetja namreč ne more sanirati tisti, ki ga je v takšen položaj pripeljal. Za ustrezno kontinuiteto Cimosa pa so nadzorniki z razširitvijo dolga leta enočlanske uprave že poskrbeli.
Če ne gre Krašovec, gredo nadzorniki?
Od nedavnega sta nova člana uprave Jerko Bartolič, ki je odgovoren za prodajo in razvoj in je bil že v preteklosti zaposlen v Cimosu, ter Jernej Razboršek, ki je odgovoren za finance, pred tem pa je bil zaposlen v Toyoti. V zelo kratkem času sta se po naših informacijah že izkazala. Načrt o prestrukturiranju družbe, ki sta ga izdelala, je izdelek, pod katerega bi se podpisale tudi ugledne tuje svetovalne hiše, ki za takšne storitve zaračunavajo visoke zneske, zatrjujejo naši viri. Če bo Krašovcu vendarle uspelo prepričati najvišji državni vrh, da je za obstoj družbe pomembna tudi ohranitev njegovega položaja, ne bo nobeno presenečenje, če bo najmanj polovica od šestih članov nadzornega sveta s svojih položajev danes odstopila. To bi pa lahko še dodatno otežilo reševanje družbe.
Komajda rešljivo stanje, do katerega je pripeljalo tudi zavlačevanje o končnem dogovoru o finančni sanaciji, še poslabšujejo najnovejši podatki o okostnjakih v omarah družbe, ki se zdijo komajda verjetni. Pojdimo po vrsti. Zaradi poroštva propadlemu Viatorju & Vektorju (V&V) so revizorji, ki pregledujejo lanskoletno poslovanje, zahtevali, da mora družba takoj odpisati 1,8 milijona evrov. Ker ta znesek predstavlja le polovico celotnega poroštva, revizorji očitno menijo, da bo drugo polovico mogoče izterjati. In to kljub temu, da je nesporno dejstvo, da navadni upniki iz stečajne mase V&V ne bodo prejeli niti centa. Širši javnosti je znano, da Cimos sponzorira lokalni rokometni klub Cimos Koper. Zaradi nezmožnosti vračila sponzorskega kredita v višini 10,2 milijona evrov ga bo morala družba na zahtevo revizorjev odpisati. Pri tem naj bi neposredni učinek na izgubo predstavljal 8,2 milijona evrov. Mimogrede, že za leto 2011 so revizorji opozorili, da rokometni klub Cimos izkazuje negativni društveni kapital v višini kar 8,5 milijona evrov.
Zaposlenih že nekaj let ni v službo
Dodatnih skrbi, ki so šokirale nekatere predstavnike nadzornega sveta, pa še ni konec. Tako imenovane dolgoročne stroške razvoja bo morala družba popraviti navzdol za 2,2 milijona evrov. Zaradi slabega poslovanja pa bo moral Cimos naložbe v nekaterih podjetjih v državah nekdanje Jugoslavije oslabiti za kar 14 milijonov evrov. Najvišje slabitve bo deležna naložba v srbskem podjetju Livnica Kikinda, ki zaposluje okoli 3000 delavcev. Da v nepregledni mreži Cimosovih balkanskih podjetjih očitno vlada kaos, je pred dnevi opozoril profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Marko Jaklič. Ko je še nadzoroval poslovanje poslovanje SID banke, se je namreč zastavilo vprašanje, zakaj Cimos ne proda balkanskih naložb. Odgovor je bil, da je to težko, ker ima družba dobre odnose z lokalno skupnostjo. Očitno pa je Krašovec na svojevrsten način krepil odnose z lokalno skupnostjo v Kikindi. Po najnovejših podatkih namreč 160 zaposlenih Livnice Kikinda od leta 2008 sploh ni bilo v službo, kljub temu pa prejemajo plače. Takšni podatki pa med drugim terjajo posebno revizijo družbe.
Po obstoječih analizah, ki ne vključujejo najnovejših podatkov o visoki izgubi, bi družba potrebovala od 50 do 70 milijonov evrov svežih sredstev. Dvajset milijonov evrov v kakršni koli obliki bi morala takoj zagotoviti država. Kot je bilo načrtovano konec lanskega leta, bi moral najmanj 20 milijonov evrov Cimos zagotoviti s prodajo hčerinskega podjetja Litostroj Power. Za to podjetje je prodajni postopek v mrtvem teku, po nekaterih informacijah pa ni izključeno, da je Krašovec Litostroj Power prodajal na način, da ga sploh ne proda. Dodatnih 13,5 milijona evrov pa bi moral Cimos zagotoviti do januarja prihodnje leto.
Če pade Cimos, bo to imelo večje razsežnosti, kot si to marsikdo, med drugim tudi tisti, ki so o njegovi usodi odločali in še vedno odločajo, sploh lahko predstavlja. Kot smo že poročali, so v Banki Sloveniji izračunali, da bi stečaj družbe prinesel za pol milijarde evrov negativnih finančnih učinkov. Padec Cimosa bi lahko ogrozil tudi druga podjetja v slovenskem avtomobilskem grozdu, katerega osrednji del predstavlja koprska družba, vsi ti skupaj pa so ključni del slovenskega izvoza.
