Le slabe tri mesece po tem, ko sta lobist Uroš Hakl in nekdanji direktor T2 Sašo Todorović plačala skoraj milijon evrov kupnine za nakup 80-odstotnega deleža Večera, sta premoženje mariborske medijske družbe začela prenašati na svoje podjetje Dober Večer.
Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, tako razkrivajo, da Večer od konca lanskega leta ni več lastnik svojih prostorov v Ljubljani, kjer deluje tamkajšnje dopisništvo časopisa. Tik pred božičem, 24. decembra, jih je namreč prenesel na podjetje Dober Večer. Toda Večer po naših podatkih za prostore v središču glavnega mesta ni prejel kupnine. Namesto denarja ima družba, ki je konec leta 2013 zaposlovala 160 ljudi, do svojega večinskega lastnika, ustanovljenega z minimalnim kapitalom, zgolj terjatev v višini 243.300 evrov. Ta zapade šele konec leta 2016. Iz tega je mogoče sklepati, da bo Večer, ki bi od lastnikov potreboval kapitalska in razvojna vlaganja, podjetje v lasti Hakla in Todorovića brezobrestno kreditiral dve leti.
Se je Todorović poravnal s premoženjem Večera?
Na oba lastnika Dobrega Večera smo včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, zakaj je Večer na njuno podjetje prenesel lastništvo prostorov, ali je šlo za odplačni posel in ali namerava Dober Večer v prihodnjih mesecih nadaljevati prevzemanje Večerovega premoženja. Hakl nas je za pojasnila napotil na Todorovića, ki nam na vprašanja do konca redakcije ni odgovoril.
V ozadju prenašanja Večerovega premoženja na Dober Večer je bržčas zapiranje finančne konstrukcije za nakup te družbe. Večji del kupnine sta lastnika Dobrega Večera uradno prejela iz dveh virov. Haklu je 600.000 evrov posodilo družinsko podjetje Hakl & Hakl, Todorović pa je 200.000 evrov »našel« pri mariborskemu podjetju Pronet, nekdanjemu hišnemu informatiku Nove KBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič. A Todorović se je s svojim posojilodajalcem kmalu sporekel, saj je Pronet lani proti Dobremu Večeru vložil tožbo, s katero je zahteval vračilo denarja. Kot nam je potrdilo okrožno sodišče v Murski Soboti, sta obe stranki zdaj sklenili sodno poravnavo. Njena vsebina ni javna. Po naših podatkih pa ima v njej pomembno vlogo tudi premoženje v lasti Večera. Pronet naj bi se tako kot hipotekarni upnik vpisal na prostore Večerovih dopisništev v Celju in na Ptuju. Lastnik Proneta Miha Mahorič včeraj za komentar ni bil dosegljiv. Že od prej je Pronetova »plomba« tudi na Todorovićevem polovičnem lastniškem deležu v Dobrem Večeru.
Država opazuje izčrpavanje Večera
Prav prostori v Ljubljani bi lahko Haklu in Todoroviću prinesli še dodatno premijo. Po neuradnih informacijah naj bi se namreč v Večeru že pred prihodom Hakla in Todorovića dogovarjali o njihovi prodaji. Med drugim tudi z Banko Slovenije, ki ima v isti zgradbi že prostore. Če bo cena za sedanji sedež Večerovega dopisništva presegla 243.300 evrov, bo šla razlika v ceni – razen če pogodba o prenosu ne določa drugače – neposredno v žep Dobrega Večera. Pri tem velja spomniti, da je Večer leta 2009 te prostore pri Novi KBM zastavil za maksimalno hipoteko v višini 680.000 evrov, posojilo, najeto za posodobitev redakcijsko-informacijskega sistema, pa že poplačal.
Posli Dobrega Večera, ki vse bolj spominjajo na finančno izčrpavanje, znano iz nekaterih drugih »tajkunskih« medijskih zgodb, v novo luč postavljajo tudi nekatere izjave novih lastnikov Večera. Ob sklenitvi posla julija lani je Todorović napovedal »stabilizacijo poslovanja z ukrepi tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani«. Dva meseca pred tem je Todorović poudarjal, da »je kapital, ki ga bova vložila, izključno najin, saj sva, odkar hodiva v službo, ustvarila tudi prihranke«. Novinarji Večera so že ob prodaji družbe javno svarili pred »realno nevarnostjo izčrpavanja«.
Hakl in Todorović nista edina lastnika Večera. Dobrih 20 odstotkov delnic družbe je v rokah drugih lastnikov z državo na čelu. Ta prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) obvladuje 10-odstotni delež Večera, še slabih sedem odstotkov družbe pa je v lasti Dela Prodaje, ki sodi v omrežje DZS.