Minister vzroke za krizo vidi v prenizki produktivnosti in prenizki dodani vrednosti. Za Slovenijo je zato ključno, da zagotovimo več znanja in več priložnosti, da se znanje in ustvarjalnost razcvetita v poslovne ideje, saj so te tiste, ki prinašajo delovna mesta in dobiček. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je tisto, ki na dolgi rok pripravlja pogoje za tekmo navzgor, je prepričan Žiga Turk. "Univerze oziroma visoko šolstvo ste v središču te krize in držite ključe njene rešitve: univerze v svoji etični in intelektualni dimenziji, univerze s svojim srcem in glavo," je dejal minister.

Od univerze kot enega od moralnih, intelektualnih in etičnih temeljev družbe pričakuje več kot zgolj zahtevanje več proračunskih sredstev. Univerza mora povedati, kaj je prav, in prispevati k temu, da bomo breme reševanja krize pravično nosili vsi. Iz krize se namreč lahko izvijemo samo z inovacijami, novimi idejami, ki bodo našle uporabno vrednost v gospodarstvu, in z znanjem. Zato je nujno opredeliti razvojne prioritete, kar mora biti rezultat skupnega razmišljanja države, univerz in gospodarstva. Ta povezava je bila doslej prešibka, ocenjuje minister Turk. Udeležencem posveta je zagotovil, da si bo prizadeval, da med državo, gospodarstvom in sfero znanja teče dialog.

Od univerz in visokošolskih inštitucij minister pričakuje, da bodo nudile študentkam in študentom kakovostno znanje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport mora biti servis za univerzo, ki mora zagotoviti čim boljše pogoje za delo. Pri svojem delu bo dosledno zagovarjal avtonomijo univerze, fakultet, kateder in učiteljev, je zagotovil Turk, ki je znova poudaril, da so za razvoj pomembni konkurenca, tekmovanje in izbira, ki jo morajo imeti učitelji in študenti. Visokošolski prostor mora biti zato bolj odprt za nove ustanove, za strokovnjake iz gospodarstva, za tujce, za Slovence, ki so uspeli v tujini. Prepričan je, da lahko država stori veliko pri poenostavljanju postopkov, pri uvajanju večje fleksibilnosti, pri aktivnejšem prenosu znanja in večji gibljivosti vrhunsko izobraženih profesorjev in strokovnjakov iz gospodarstva. Veliko je odvisno od iznajdljivosti in prožnosti posameznih institucij, ki jim bo država zagotovila čim večjo stopnjo avtonomije, pri tem pa pazila, da avtonomija namesto v odličnost ne bi vodila v nekakšno samoupravno povprečnost, specializacija pa ne v samozadovoljni monopol, je še dejal minister.