"ZAC združuje plesalce in glasbenike kot popotnike, nomade ali iskalce. Umetniki raziskujejo različne ritualne rabe telesa, glasba pa je ritualiziran in udomačen hrup. Ne verjamemo v svobodo izbire, temveč v svobodo definicije. Sledimo Nietzschejevemu nauku o svetu kot estetskem fenomenu, v katerem žrtvovanje ni tabu, temveč nujen korak na poti izražanja kot samopreseganja", je predstavo opisal Primož Oberžan iz zasedbe The Stroj.
Koreografa Mateja Kejžarja so pri ZAC zanimale teme, kot so minljivost, skrajnost v čustvenih stanjih in androginost. "Proces dela sem načrtoval predvsem tako, da sem za izhodiščno točko izbral ustaljenost kontaktne improvizacije. Verjamem, da gibalci, izpostavljeni nenehnemu fizičnemu kontaktu, razvijejo svojevrstno artikulacijo in komunikacijo z drugimi gibalci in občinstvom. Ko so na oder stopili še The Stroj, urbano pleme s svojevrstnim načinom delovanja, in Aldo Ivančič, starosta slovenske alternativne glasbe, se je cona spet začela spreminjati, zapeli so kozarci. Kontaktna improvizacija se nadaljuje," je povedal Kejžar.V ZAC poleg Mateja Kejžarja nastopajo mladi plesalci Boštjan Antončič, Leja Jurešič, Jasmina Križaj in Tina Valentan.The Stroj sestavljajo Gregor Brvar, Aljaž Cestnik, Sonja Dernjač, Dare Hriberšek, Aleksij Kobal, Bojan Krhlanko, Janez Levec, Črt Lipovšek, Matjaž Madjar, Miha Markošek, Primož Oberžan in Jurij Šuhel.Začasno avtonomna cona v CD
LJUBLJANA - Na odru Linhartove dvorane v Cankarjevem domu (CD) bo drevi ob 19.30 premiera predstave Začasna avtonomna cona (ZAC), "trk" urbanega plemena The Stroj in sodobnega plesa. Začasno avtonomna cona je plesno-glasbeni spektakel, ki ga soustvarjajo Matej Kejžar s plesalci, za glasbeni del pa so odgovorni Aldo Ivančič in zasedba The Stroj. "ZAC je edini mogoči `čas` in `prostor`, v katerem se umetnost lahko zgodi iz čistega užitka kreativne igre," je zapisal Hakim Bey, ki je umetnike navdihnil s knjižico Piratske utopije in začasno avtonomna cona. ZAC, ki je nastala v koprodukciji zavoda Exodos in CD, naj bi bila še posebej primerna za srednješolce vseh starosti, saj neprisiljeno in nezahtevno združuje prvine moderne glasbe in plesa.
ZAC naj bi bil utopični kraj človeškega hrepenenja, poskus preseganja vrednot in družbenih odnosov, kot jih vsiljuje kapitalizem na prelomu tretjega tisočletja, možnost ponovnega preizpraševanja vloge ustvarjalnosti in njenih političnih nasledkov, pomen erosa v komunikaciji ter nenazadnje razmerje med svobodo in zakonom, menijo ustvarjalci. Le-ti skušajo v ZAC stopiti na še neprehojene poti odrskega prostora ter z intenzivnim in nekonvencionalnim prepletom zvoka, ritma, giba in različnih scenskih učinkov doseči "vdor čudežnega v vsakdanjost" ter poiskati nove poti v komunikaciji in interakciji.
