Ta izvrstna pevka je doslej objavila vrsto plošč, tudi s svojim življenjskim sopotnikom, ameriškim pianistom Steveom Klinkom, s katerim živi med Ljubljano in Kölnom. Osemnajstega septembra bo z Big bandom RTV Slovenija nastopila v Avditoriju v Portorožu.

Ta album je neke vrste pika na i.

"Ta plošča je vse tisto, kar sem počela v vseh svojih glasbenih letih. Odšteti moram le svoj melos na folk način, če uporabim ameriški izraz. Imam dve barvi glasu. Ena je lep klasični, starodavni jazz in druga slog, ki ga je imela na primer Joni Mitchell pa ..."

... Neca Falk.

"... pa Neca Falk. V obeh smereh sem zelo prepoznavna in zelo iskrena. Ta plošča pa je izključno jazzovska, čeprav se pri aranžmajih, ki jih je napisal Steve, recimo pri pesmi Noč, čuti melodičnost ameriškega srednjega zahoda. Steve je združil country folk z jazzom, kar se zelo čuti v harmoniji, melodiji, v vsem tistem, kar izzveni v aranžmaju, recimo pri klarinetu, ki ga v aranžmajih zelo redko uporabljajo. Njegov zvok je zelo topel, to je zelo osebno glasbilo ...

Ta plošča je moj presežek, ker mi je glas zvenel tako kot nikoli prej. Nehala sem kaditi, že štiri leta ne kadim, in tudi obseg svojega telesa imam malo večji, kar se pozna na glasu. Delali smo z gromozanskim veseljem. Le tega mi je žal, da imaš le enkrat v življenju priložnost snemati tako ploščo z big bandom. Sodelovalo je zelo veliko ljudi. Fotografije za ovitek je spet posnela moja prijateljica Neca Falk. Strašansko sem ponosna na to, da imajo pesmi tako dober starodavni zvok. Zelo se je potrudil gospod Dečo Žgur, ki je stal za albumom kot angel. Milko Lazar je odlično dirigiral."

To je jazzovski vidik. Sodelovali ste še na eni plošči z veliko zasedbo, to je Kaj ti je, deklica z Janezom Gregorcem in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

"Malo mi je hudo, ker ljudje sploh ne vedo za to ploščo. Gospod Janez Gregorc je mojster, ki ga zelo cenim. Je skladatelj in aranžer. Povabil me je k projektu, v katerem je naše lepe slovenske narodne pesmi preoblekel v simfonični orkester. To je instrumentalna plošča, jaz pa sem bila povabljena kot edina pevka. Odpela sem naslovno pesem Kaj ti je, deklica, ki jo je svojčas s podobnim aranžmajem pela fenomenalna Ditka Haberl, in Zrelo je žito, ki jo je za film Strici so mi povedali pela odlična pevka Bogdana Herman. Gregorc je za pesem Zrelo je žito posebej zame napisal nov aranžma, ki mi je pisan na kožo. To pesem pojem na skoraj vsakem svojem koncertu in tudi Steve jo igra. Naredili smo jo tudi za manjšo zasedbo v jazzovski baladni obliki."

Nekaj pesmi ste odpeli tudi na albumih Stevea Klinka, posvečenih kanadski ustvarjalki Joni Mitchell, torej Places to come from, places to go, in ameriškemu piscu pesmi Randyju Newmanu na čast pesem Feels like home.

"To sta njegovi plošči, ki ju je posnel za nemško založbo Minor Music. Joni Mitchell je že veliko let moja predraga ustvarjalka. Z njo sem začela. Poslušala sem jo, ko sem imela šestnajst let. Odraščala sem s folk country glasbo in z jazzom Billie Holiday, Elle Fitzgerald in vse velike dame jazza so bile z mano."

Vaš glas slišimo tudi v nizu Odpeti na plošči z uglasbeno poezijo Nika Grafenauerja, ki jo je izdala Kuhna.

"Nino de Gleria je že vrsto let moj prijatelj. Povabil me je k temu projektu. En popoldan, ko smo snemali to, sva skupaj soustvarila melodijo za Grafenauerjevo pesem Voda. To je bilo prvič, da sem tudi sama iskala melodijo, ki bi bila primerna mojemu glasu. Po nesreči smo celo izpustili eno kitico. Nino je rekel, da imam tako lep glas, da ne bo dal nobenega glasbila. Moram reči, da me je bilo kar strah. Zdaj bi to oblekla v glasbila, vendar je že posneto in sem se torej izrazila na tak način. Voda se lepo sliši, mar ne? Tudi jaz imam zelo rada vodo in Niko Grafenauer je eden izmed bolj eminentnih pesnikov, pri katerem začutiš vsako besedo, ki jo izreče, da te kar zmrazi od lepote."

V zadnjem času ste peli, še posebej z manjšimi zasedbami, tudi pesem I can see clearly now, ki jo poznamo predvsem v izvedbi Johnnyja Nasha, vi pa ste se verjetno oprli na izvedbo pevke Holly Cole. Prvič sem vas slišal peti to pesem na nastopu v Škofji Loki, kjer je bila izvedba neponovljiva.

"Ta pesem ima zelo močno sporočilo. Ko si žalosten, si lahko rečeš, da bo jutri bolje. Pravzaprav potrebuješ tiste trenutke svoje žalosti, da spet pride razposajena energija vate, da se spet dobro počutiš in da lahko rečeš: ,Zdaj pa spet vidim vse jasno.’ Zato sem vzela to pesem. Ima tudi prelepo melodijo in Steve je napisal lep aranžma. Zdi se mi, da fenomenalno zveni v zasedbi klavirja, kontrabasa in tenor saksofona. Svoje doda odlični tenor saksofonist Tadej Tomšič, sicer član Big banda RTV Slovenija. V Škofji Loki sem to pesem pela prvič in nato tudi na festivalu Zmaj ’ma mlade v Postojni. Pela jo bom na vseh svojih nastopih z malo zasedbo."

Boste v doglednem času posneli te pesmi ali boste mogoče objavili koncertno ploščo z nastopa male zasedbe?

"Koncertne plošče si po polomiji s ploščo Ne, ne, ker se ne sme ne upam več izdati."

Zakaj polomija?

"V tem času, ko se gibljem tudi po tujini, sem veliko naredila tudi za svoj pevski izraz. Postala sem bolj pogumna, več vem. Zdaj lahko rečem, da sem končno začela peti, da torej znam peti in da znam uporabiti, kar mi je bilo dano od boga. Koncertna plošča je strahotno tveganje. Ko prideš na oder, se ne počutiš vedno enako. V Škofji Loki sem imela enega izmed redkih trenutkov, ko je bilo vse čisto, ko se je vse ujelo. V živo je lahko marsikaj narobe. Ne vem, ali bi si še upala. Mogoče bom čez dva meseca spremenila mnenje. Razmišljala sem, da bi pesem prevedli v slovenščino in jo posneli v studiu. Za zdaj pustimo to."

Na albumu Preblizu, predaleč je nekaj novih pesmi, torej pesmi, ki jih še niste peli.

"Pesmi Čas in Nad Ljubljano sta povsem novi, napisani posebej zame za to ploščo. Napisala sta ju Steve in Dušan Velkaverh. Nove so tudi Jersey Bounce, Slike Pariza/April in Paris in Preblizu, predaleč/Too Close for Comfort, ki jih je zame že pred mnogo leti priredil gospod Jože Privšek, Dušan Velkaverh pa je prevedel besedila. Meni najljubša pesem na plošči je Sprehod opolnoči ali Walkin’ after Midnight. Drugačna je od drugih. Kurjo kožo dobim, ko pomislim nanjo."

Na albumu je tudi nekaj pesmi, ki jih v drugih različicah poznamo že z vaših prejšnjih plošč. Kaj vas je vodilo pri izboru? Niste bili zadovoljni s prejšnjimi posnetki ali ste jih želeli odpeti ob spremljavi Big banda RTVS?

"Snemanje je organiziral Radio Slovenija. Gospa Ivanka Mulec Ploj in gospod Hugo Šekoranja sta mi dala možnost, da smo naredili to. Glede izbora naj povem: rekla sem si, da sem znana po pesmi A si ti al’ nisi ti moj ljubi/Is You is or is You Ain’t My Baby, s katero sem začela. Pesmi Boljše v roki je zlato/Diamonds are a Girl’s Best Friend in Srce/Comes Love sta s plošče Ne, ne, ker se ne sme. Zdi se mi, da ju tedaj nisem najbolje zapela, zato sem hotela ponoviti to na drugačen način in lepše, torej kot zrela Mia. Ob predzadnji plošči Iskre se mi je zdelo, da moram v big band preobleči pesmi Noč, Lučka in Iskre, za katere je besedila napisala Svetlana Makarovič. Plošča Iskre je zelo lepa, lahko pa bi jo naredili drugače. Vsa stvar je v tem, da je nismo pravilno oblekli. Govorim seveda o aranžmajih. Mislim, da se mi je pri novi plošči Preblizu, predaleč res lepo godilo, ker sem imela tako izvrstne aranžerje. Zdi se mi, da mi je vsaka pesem posebej na tej plošči pisana na kožo in da se je ta plošča enostavno morala zgoditi."

Na nastopu osemnajstega marca v studiu Radia Slovenija ste prvič predstavili to ploščo. Boste še nastopili z Big bandom RTVS?

"Takrat sem bila zelo bolna, z visoko vročino, in mi je zelo žal, da nisem predlagala, da bi spremenili datum koncerta. Za povrh je nastop snemala tudi Televizija Slovenija. Zato komaj čakam, da bomo 18. septembra z Big bandom RTVS z istim programom nastopili v portoroškem Avditoriju."