Prostega časa je vedno manj
Čeprav ima več kot polovica vprašanih manj prostega časa, kot so ga imeli pred nekaj leti, je večina, dobrih 60 odstotkov, z njim (količinsko) zadovoljna. Če pogledamo podrobneje, vidimo, da med zadovoljnimi krepko, z 92 odstotki, prevladujejo ženske in tisti, ki imajo po lastni oceni več prostega časa kot včasih. Z njim so zadovoljni mlajši od 25 let in tisti, ki korakajo proti sedemdesetim. Kritična so leta med 26. in 45., ko se zdi, da kljub trudu čas uhaja in v slabo voljo, če ne še kaj več, spravlja vsakega drugega Slovenca.Bolj kot količina je pomembna kakovost
Vrsta zaposlitve pomembno vpliva na to, kako smo zadovoljni s tem, koliko prostega časa imamo. Medtem ko študentje, dijaki, kmetje in upokojenci na trenutke ne vedo, česa bi se lotili, da bi dan hitreje minil, je pri tistih, ki hodijo v službo, zgodba drugačna. Ampak le na prvi pogled. Podrobnejša slika pokaže, da gre bolj kot za kronično pomanjkanje časa, ki je eden od temeljnih razlogov za nezadovoljnost z njim, za utrujenost od vsakdanjega življenja in obveznosti, ki nam jih ta nalaga, zaradi česar se nam mnogo stvari preprosto ne ljubi (več) početi.Na stopnjo zadovoljstva s prostim časom izobrazba vprašanih sicer nima vpliva, na količino tega pa veliko. Najmanj prostega časa imajo visoko izobraženi. Le petina se jih lahko pohvali, da ga imajo več kot včasih, vsi drugi se soočajo s tem, da ga imajo vsako leto manj. Za malenkost bolje je pri tistih s srednjo in poklicno šolo, pri katerih delež teh, ki ga imajo več kot včasih, naraste na tretjino, pri tistih z osnovno šolo pa doseže celih 40 odstotkov. Kategorije, pri katerih je v zadnjih letih prišlo do največjega količinskega zmanjšanja prostega časa, so zaposleni, študentje in dijaki ter obrtniki in samozaposleni, največji porast prostega časa je opaziti pri upokojencih. Podatki kažejo, da je bolj kot količina prostega časa pomembno kakovostno preživljanje tega, kar pomeni po službi in šoli početi tisto, kar imamo radi. Pri tem pa čim manj misliti na to, ali si s finančnega vidika to lahko privoščimo ali ne. Šele v tej luči je razumljivo, da je s svojim prostim časom zelo zadovoljna tretjina tistih, ki ga imajo veliko manj kot včasih. Ker si ga pametno organizirajo, potrebe po več niti ne čutijo.
Najprej televizija, potem družina, za njima kuhanje
Najpogostejša prostočasna aktivnost polnoletnih Slovencev je gledanje televizije. Pred njo vsak dan sedi tri četrtine vprašanih, od tega polovica za eno ali dve uri, četrtina za dve ali tri, le vsak peti se televizijskih podob naveliča že po eni uri. Sledi čas za družino. Vsak dan se ji posveča 70 odstotkov vprašanih, razveseljivo pa je, da pri tem ne skoparijo s časom, saj se jih dobra tretjina družini posveča več kot tri ure, petina dve do tri ure in prav tako petina eno do dve uri. Ker pa pred male ekrane ne moreš lačen, je treba v roke vzeti kuhalnico in kaj skuhati. Tako pridemo do tretje najbolj pogoste popoldanske dejavnosti kuhanja. Vsak dan kuha 60 odstotkov Slovencev, pred štedilnikom se jih največ, polovica, zadrži eno do dve uri, petina manj kot eno uro, 15 odstotkov pa jih kuhalnico vsak dan vrti tri ure. Standardno opravilo po kosilu je pospravljanje. Če že pospravljate mizo, lahko pospravite še malo po kuhinji in če že počnete to, je najbolje, da pospravite še po stanovanju, zlikate kakšno malenkost... In že smo pri naslednji Slovencem zelo ljubi dejavnosti gospodinjskih delih. Brez njih ne more dobra polovica vprašanih (55 odstotkov), metli, praškom, likalnikom in pralnim strojem pa se posvečajo eno do dve uri na dan (41 odstotkov), petina celo več.Knjiga vsak dan, gledališče le nekajkrat na leto
Tudi branje je standardno vsakodnevno opravilo ne sicer absolutne večine, vendar precejšnjega dela Slovencev. Šest od desetih vprašanih bere vsak dan, čas, ki ga namenijo časopisom, revijam ali knjigam, pa redko preseže dve uri. Največ, slaba polovica, jih bere manj kot uro na dan, tretjina pa si za tovrstno početje vzame eno do dve uri. Na vsakodnevnem prostočasnem jedilniku so tudi šport in rekreacija, druženje s prijatelji in delo na vrtu. Prvega vsak dan prakticira četrtina vprašanih, vsaj enkrat na teden tretjina, drugega vsak dan petina, najmanj enkrat na teden polovica, tretjega pa vsak dan petina in najmanj enkrat na teden dobra četrtina. Tudi časi trajanja so podobni. Tako je povprečen čas rekreacije dve uri, druženja s prijatelji dve uri in pol ter brkljanja po vrtu do dve uri.Nekajkrat na leto pride čas, ko se je treba lotiti manjših hišnih opravil. Ker so redko na sporedu, večina anketirancev ni znala oceniti, koliko časa jim vzame ena tako obnovitvena akcija, precej pa se jih je nagibalo k oceni, da zanjo porabijo tri ure ali več. Naslednja naloga, pri kateri so bili naši anketiranci bolj bosi kot ne, je bila ocena, kako pogosto se ukvarjajo s hobiji in koliko časa jim to vzame. Polovica vprašanih je rekla, da se z njimi praktično ne ukvarjajo. Glede na številne (druge) dejavnosti, ki se jim posvečajo vsak dan, jim lahko kar verjamemo. Tudi kultura jo je odnesla precej slabo. Večini Slovencev ni dosti mar zanjo. Kar tretjina se kulturnih prireditev ne udeležuje, tretjina se nanje odpravi nekajkrat na leto, le četrtina jih v kino, gledališče ali na koncert zaide najmanj enkrat ne mesec. Dolžina kulturne seanse ne preseže treh ur.
Izobraževanju in učenju česa novega se vsak dan posveti le vsak deseti Slovenec, pa še ta vztraja največ dve uri. Kar je več, je bolj izjema, do katere pride redkeje kot enkrat na mesec. Pa poskusimo s stvarjo, pri kateri večina zastriže z ušesi: z denarjem. Ali in koliko svojega prostega časa namenite honorarnemu ali drugemu plačanemu delu, smo pobarali anketirance. Kar 82 odstotkov jih je zatrdilo, da nič. Med tistimi pa, ki si (tudi) na tak način polnijo denarnice, jih četrtina dela vsak dan, petina nekajkrat na teden, polovica pa redkeje kot enkrat na mesec.Če že šport, naj bo brez pretiravanja
Čeprav je odvisnost od zdravega načina življenja, ki vključuje tudi miganje do roba svojih zmožnosti, med razvajenimi zahodnjaki modni hit številka ena, smo Slovenci tu zdravo pragmatični. Vemo, kako pomembna je telesna aktivnost za zdravje in dobro počutje, a prav pretiravati ne gre. Da bi se napol mrtvi od utrujenosti plazili iz fitnesa ali v zadnjih vzdihljajih in krčih grabili proti vrhu hriba, tega filma pri Slovencih ne boste videli. Bolj verjetno bo šlo po tem scenariju: vsak četrti je športno aktiven vsak dan (velja za moške in ženske), 15 odstotkov je športnoaktivnih najmanj dvakrat na teden, petina enkrat na teden, le desetina pa je takih, ki si čas za šport vzamejo enkrat na mesec ali manj.Najbolj priljubljena športna aktivnost je sprehajanje, ki ga prakticira več kot 60 odstotkov vprašanih. Za polovico Slovencev je najbolj zvest športni spremljevalec kolo, pri čemer jim gre razgibana slovenska pokrajina zelo na roke. Plavanje in hribolazenje si izbere tretjina, tek petina, igre z žogo (ne le košarke in nogometa, ampak tudi odbojko, tenis in golf) četrtina, v fitnes pa zaide vsak petnajsti Slovenec. Med sprehajalci je še enkrat več žensk kot moških, med kolesarji je obojih enako, pri igrah z žogo prevladujejo moški. Plavanje, tek in hoja v hribe so bolj popularni pri ženskah: naštejemo jih za 10 do 20 odstotkov več.
Če med spoloma pri pogostosti ukvarjanja s športom ni razlik, do njih, in to velikih, prihaja pri času trajanja športnih aktivnosti. Ženske si za šport vzamejo do eno uro, moški ga jemljejo bistveno bolj resno in si zanj rezervirajo dve do štiri ure. S starostjo veselje do športa upada, kar zelo opazimo pri starostni skupini 66 let in več, saj je v njej kar polovica takih, ki se z njim nikoli ne ukvarjajo. Do dve uri športa naenkrat si predpiše 60 odstotkov mlajših od 35 let, 42 odstotkov starih od 26 do 45 let ter 46 odstotkov tistih, ki so stari od 46 do 65 let.