Izšla pesniška zbirka rezijanske pesnice Silvie Paletti
LJUBLJANA - Pod rožnatim motivom na rdeči platnici najnovejše edicije založbe ZRC je trojezični naslov: Rozajanski serčni romonenj / La lingua resiana del cuore / Rezijanska srčna govorica. Rezijanska poetesa Silvana Paletti na dobrih 130 straneh objavlja svojo izbrano poezijo, pisano v rezijanščini. Da njena ustvarjalnost ne bi bila dostopna le tistim redkim, ki izhajajo iz tega skrajno malega jezikovnega okolja, je vsaka pesem prevedena še v italijanski in slovenski jezik. V italijanščino je pesmi prevedel Roberto Dapit, ki je opravil izbor pesmi in je zbirko tudi uredil, za slovenski prevode je zaslužna Marija Pirjevec.
Pri izboru je dal Dapit prednost izrazito liričnim pesmim. Uredil jih je v pet sklopov, v katerih je Palettijeva izrazila svoj odnos do rezijanske zemlje, razmislek o človeku in družbi, zatem pesnica bralca skozi stihe vabi v svoj intimni svet, sledi še sklop, v katerem so zbrane pesmi, ki se izmikajo navedenim klasifikacijam. Na današnji predstavitvi v Ljubljani je Dapit povedal, da se Palettijeva z močjo ustvarjanja estetskih in pomenskih učinkov izrazi neposredno. Njen verz je pogosto kratek.
Njena poezija poudarjeno sporoča skrb za obstoj rezijanske družbe in njenih posebnosti. Zato je izrazila zadovoljstvo, da je zbirka Rezijanska srčna govorica izšla v treh jezikih, s čimer bo prevod lahko dosegel širši krog bralcev. Knjiga nosi etnološko vrednost, saj je Palettijeva podedovala bogato kulturno dediščino okolja v senci Kanina.
Silvana Paletti je bila rojena leta 1947 v Reziji. Sodeluje z Radiem Trst, prevaja in je pogosto sogovornica znanstvenikov, ki se ukvarjajo z rezijanskimi vprašanji. Za videmsko univerzo je prevedla več publikacij. Njena poezija je prevedena v slovenščino, italijanščino, furlanščino in angleščino. Leta 2000 je bila gostja srečanja pesnikov v Vilenici.
Zbirka 50 pesmi je izšla v sodelovanju Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Mednarodnega centra za večjezičnost (Centro Internazionale sul Plurilinguismo) univerze v Vidmu. Sodelovanje videmskega centra in ljubljanskega inštituta poteka od leta 1999, odkar skupaj urejata in pridobivata etnološki material slovensko govorečih skupnosti v Rezijanski, Terski in Nadiški dolini, ki ga je doslej v veliki meri arhiviral Milko Matičetov.