Zadnja leta se kažejo trendi, da organizirani kriminal postaja vedno bolj profesionalen in podjeten, poleg tega je vedno več poskusov, da se dobički, pridobljeni z organiziranim kriminalom, legalizirajo. To ugotavljate tudi v evropskih poročilih o stanju organiziranega kriminala.
Tako je. Organizirane kriminalne združbe vedno bolj prevzemajo vse značilnosti delovanja legalnih podjetij, in to ne samo s ciljem, da bi v njih oprale na protipraven način pridobljene premoženjske koristi, ampak podjetja uporabljajo tudi kot ščit za prekrivanje svojih aktivnosti in večanje dobička. Vedno več pozornosti posvečajo tudi izboru kadrov, njihovemu usposabljanju, izobraževanju, nagrajevanju. Ali lahko postavimo neki časovni mejnik, kdaj so se te zdužbe začele spreminjati?
Dejstvo je, da so na razvoj organiziranega kriminala znatno vplivali dogodki v začetku devetdesetih let, torej padec železne zavese in razpad velikih držav. Pred tem so bile kriminalne združbe iz zahodne Evrope strogo ločene od vzhodnoevropskih kriminalnih združb. Zdaj se združujejo, povezujejo in dogovarjajo o delitvi tržišča. Zasledili smo nekaj sestankov, na katerih so se kriminalne družbe z zahoda in vzhoda Evrope dogovarjale o delitvi ozemlja. Bili smo celo "užaljeni", ker Slovenija na nobene od teh sestankov ni bila niti omenjena. V naši državi ni zaznati nekega velikega vpliva kriminalnih združb ne z vzhoda ne z zahoda. K nam hodijo pripadniki teh združb za zdaj šele na "oddih". Zaznati je bilo nekaj poskusov prodora kriminalnih združb z območja nekdanje Sovjetske zveze, vendar so ti klavrno propadli. Slovenija je namreč tako majhna, da smo jih lahko hitro identificirali in jim z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečili, da bi pri nas pognali korenine. S katero vrsto kriminala so želele v Sloveniji prodreti ruske kriminalne združbe?
S prostitucijo in trgovino z ljudmi, temu pa bi sledile tudi druge vrste kriminala. V enem od primerov smo se srečali s človekom, ki je razpolagal z velikimi finančnimi sredstvi in je v zelo kratkem času navezal stike z znanimi ljudmi iz slovenskega družbenopolitičnega življenja. Policija je takoj postala pozorna nanj, zato je našo državo v zelo kratkem času zapustil. Pravite, da Slovenija ni zanimiva za tuje kriminalne zdužbe? Zakaj?
Ker še ne vedo, da tudi pri nas ekonomska moč raste. Po podatkih policije naj bi število kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala v Sloveniji iz leta v leto padalo. Če jih je leta 1999 policija raziskala 1116, jih je v lanskem letu le še 551. Čemu je pripisati upad raziskanosti?
Policijske statistike ne pokažejo dejanskega obsega kriminala, ampak predvsem policijskih aktivnosti. Padec števila kaznivih dejanj organizirane kriminalitete v letu 2000 je bil tako posledica zdaj že razvpite novinarske konference, na kateri so javnosti predstavili tako imenovani pokazni denar kriminalistične službe. Posledica je bila ta, da je policija zmanjšala uporabo posebnih preiskovalnih metod, zaradi česar je ugotovila tudi manj teh kaznivih dejanj. Padec v letu 2002 pa je posledica spremenjenih metod pri beleženju organizirane kriminalitete. Če se vrneva k poročilu: ugotavljate, da ostaja največji problem v Evropi trgovina z mamili.
Tudi v Sloveniji. Pred časom smo se še lahko hvalili s tem, da v Sloveniji ni ljudi, ki bi bili sposobni kupiti veliko količino mamil za nadaljnjo preprodajo. Danes se je ekonomska moč manjšega dela prebivalstva tako povečala, da posamezniki lahko kupijo tudi sto kilogramov heroina. Sicer pa naj bi v Evropi po nekaterih podatkih letna poraba znašala okoli tisoč ton. Edini verodostojni podatki, iz katerih bi se dalo sklepati, kakšna je dejansko poraba, so policijski podatki o zasegu mamil. Do leta 1999 je bilo v Evropi na letni ravni zaseženih približno 12 ton heroina, leta 2000 že več kot 20 ton, leta 2001 pa 10 ton. Pri zasegu kokaina so številke različne, gibljejo pa se od 20 do 50 ton na leto. Zanimivi so tudi podatki o tem, koliko je uživalcev. Ti kažejo, da pol odstotka evropskega prebivalstva uživa mamila, enako velja tudi za Slovenijo. V Italiji, Luksemburgu, na Portugalskem in Veliki Britaniji je odstotek uživalcev bistveno višji. Za Slovenijo pa je skrb zbujajoč podatek, da smo v evropskem vrhu po mladosti uživalcev. Katere vrste organiziranega kriminala še predstavljajo večjo nevarnost v Evropi?
V zadnjem času poseben problem predstavljajo bolj prefinjene oblike organiziranega kriminala, predvsem goljufije, finančna in računalniška kriminaliteta. Slednja se šele razvija, njene najpogostejše oblike pa so poleg napadov različnih virusov in črvov tudi izsiljevanja prek svetovnega spleta. Poleg tega je vedno več tako imenovanih napadov na strežnike, ki jih "bombardirajo" s tolikšno količino informacij, da pride do njihovega razpada. V lanskem letu je za nekaj ur izpadlo iz sistema devet od trinajstih strežnikov, ki držijo pokonci svetovni splet. S tem je bilo povzročeno ogromno škode. Koliko je znašala, ni natančnih podatkov, obstajajo pa ocene, koliko bo v Veliki Britaniji znašala škoda, ki jo bo povzročil naslednji večji napad - 2,1 milijarde angleških funtov. Povečuje se tudi število vdorov v računalniške sisteme. Tako je bilo v lanskem letu kar 44 odstotkov velikih in malih britanskih podjetij žrtev računalniških vdorov, povprečna škoda enega vdora pa je znašala 40.000 funtov. Se tudi slovenska policija ukvarja z računalniškim kriminalom?
Da, vendar ta pri nas še nima značilnosti organizirane kriminalitete. Posebno pozornost namenjate tudi škodi, ki je organizirani kriminal povzroča finančnim interesom EU. Drži, da tovrstna škoda vztrajno narašča?
Pri analiziranju podatkov je treba najprej opozoriti, da so države EU Evropski komisiji dolžne prijavljati le primere, kjer škoda v posameznem primeru presega 4000 evrov. Ob upoštevanju tega dejstva je bila EU zaradi kriminala samo lani ob 324 milijonov evrov carin, kar je 36 odstotkov več kot v letu 2001. Najpogosteje so se tihotapili banane, sladkor in aluminij, in sicer iz ZDA in Kitajske. Za 42 odstotkov se je v lanskem letu povečala tudi škoda, ki je nastala zaradi nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev za kmetijstvo, znašala pa je kar 180 milijonov evrov. Pri porabi sredstev strukturnih skladov se je število nepravilnosti povečalo kar za 290 odstotkov v primerjavi z letom prej, škoda pa je znašala kar 614 milijonov evrov. Ti podatki kažejo, da je škoda, povzročena finančnim interesom EU, velikanska. OLAF, evropski urad za goljufije, zato pripravlja številne ukrepe za boj proti tovrstnim nepravilnostim. Sicer pa v poročilih izpostavljamo še druge vrste goljufij. Pri analiziranju podatkov smo ugotovili, da imajo goljufi zelo bujno domišljijo. Tako imenovane goljufije Nigerijcev so že klasika. Pri tem gre za to, da na različne naslove podjetij in posameznikov prihajajo pisne prošnje, naj začasno dajo na razpolago svoje račune, na katerih se bodo stekala ogromna finančna sredstva, v zameno pa bi jim pripadla provizija. Pred sklenitvijo takšnega posla morajo seveda ti nakazati "pošiljateljem" določeni avans. Veliko jih nasede. Tudi v Slovenijo pogosto prihajajo takšna pisma, je pa zelo malo ljudi, ki bi šli v skušnjavo. Razraščajo pa se vedno bolj prefinjene goljufije, predvsem tako imenovane investicijske goljufije. Zelo popularna je tudi goljufija, ki so jo poimenovali vrtiljak. Gre za to, da med različnimi, tudi fiktivnimi, podjetji v različnih državah kroži različno blago, nobeno od teh podjetij ne plača davka na dodano vrednost, pred plačilom davka pa ti proizvodi enostavno izginejo in tako prihaja do velikih oškodovanj državnih proračunov. Prej sva govorila o tem, da se kriminalne družbe z zahoda in vzhoda Evrope dogovarjajo o delitvi ozemlja. Ste ugotavljali tudi, ali zahodne kriminalne združbe prodirajo na vzhod, ali pa se dogaja samo obratno?
Opažamo, da se organiziran kriminal predvsem seli z vzhoda na zahod, čeprav smo pričakovali, da bo to obojestranski proces. Je pa konec koncev logično, da organizirani kriminal prodira v ekonomsko močnejše države, saj je tam lažje skriti na protipraven način pridobljene premoženjske koristi in jih še povečati. Tako opažamo, da določene albanske združbe vedno bolj prodirajo proti zahodu, ustrahujejo pripadnike drugih kriminalnih združb, ki že dlje časa delujejo na zahodu. Bojijo se jih vsi, tudi italijanske kriminalne združbe. Kako so albanske kriminalne združbe ustvarile tako strahovlado?
Zaradi svoje krutosti in velike brezobzirnosti pri uveljavljanju svojih interesov v boju za trg. To je pravzaprav "zvezda", ki se šele rojeva. Ta trenutek so albanske kriminalne združbe prav gotovo najnevarnejše v Evropi in po svojih kriminalnih dejanjih že presegajo italijanske kriminalne združbe od Cosa nostre do Cammore, Ndranghette. Zanimivo pa bo videti, ko bodo skupaj trčile albanske in ruske kriminalne združbe. Slednje prav tako ne slovijo kot ravno nežne. Za zdaj velikih problemov zaradi tega ni, saj te združbe na ozemlju srednjeevropskih držav še živijo v sožitju, ker imajo še razdeljena področja delovanja. Zanimivo je, da predvsem vzhodnoevropske kriminalne združbe delujejo skorajda po vojaškem sistemu, organizirane so učinkovito, so disciplinirane, izurjene in tako izpodrivajo kriminalne združbe, ki na ozemljih EU delujejo že dlje časa. Skandinavske države so tako v zadnjem času pod silovitim pritiskom organiziranih kriminalnih zdužb iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Vaš odbor se je posebej ukvarjal tudi s samozaščitnimi ukrepi, ki jih pred organi pregona uporabljajo organizirane kriminalne združbe. Kakšni so?
Organom pregona grozijo, zelo so previdni pri uporabi telekomunikacijske opreme, pogosto menjavajo avtomobile, že pravilo pa je postala tudi uporaba ponarejenih dokumentov. Zelo pogosto se oprijemljejo korupcije, spreminjajo bivališča. V zadnjem času opažamo tudi to, da kriminalne zdužbe predstavnikom organov pregona, torej policistom in tožilcem, tudi sledijo, jih tajno opazujejo in prisluškujejo. Poleg tega svoje člane pošiljajo poslušati sodne razprave, spremljajo delo medijev in zakonodajnih organov, da bi ugotovili luknje v zakonodaji, institucijah in praksi. Ravno zaradi tega se podaljšujejo tudi policijske preiskave organiziranih kriminalnih združb. Po nekaterih podatkih zahodnoevropskih policij znaša povprečna preiskava kriminalnih združb leto in pol, najdaljša med njimi je v Nemčiji trajala kar sedem let. Kako velike so organizirane kriminalne združbe v Evropi? Med drugim naj bi ocenili, da italijanska Cosa nostra šteje 6000 članov. Kako ste sploh prišli do te ocene?
Ta kriminalna združba obstaja že toliko časa in policija jo že tako dolgo spremlja, da razpolaga z dovolj zanesljivimi podatki. Cosa nostra je s svojimi 6000 člani že kar mala vojska in lahko si predstavljamo, kakšno nevarnost pomeni za normalno življenje ljudi v Italiji ter drugod po Evropi in ZDA. Sicer pa je trenutno največ organiziranih kriminalnih združb v Nemčiji, Italiji, Rusiji, Romuniji, Veliki Britaniji in Ukrajini. V vsaki od teh držav deluje več kot 500 združb. V Sloveniji je okoli 70 organiziranih kriminalnih združb. Število pripadnikov kriminalnih zdužb v Italiji, Nemčiji, Poljski, Romuniji, Rusiji, Veliki Britaniji gre v desetine tisočev. To so prave vojske kriminalcev, medtem ko je v Sloveniji članov kriminalnih združb med 300 in 400. Koliko ljudi na leto "pospravijo" organizirane kriminalne združbe v Evropi?
Podatke o tem je Svetu Evrope poslala le približno tretjina držav, število žrtev pa je v teh državah na primer v letu 2001 (podatki za leto 2002 nosijo še oznako zaupnosti, op. p.) znašalo 120. Se pa v zadnjem času kažejo trendi, da kriminalne združbe težave najprej urejajo po mirni poti. Če to ne uspe, pa so obračuni veliko bolj brutalni kot v preteklosti. Tako zdaj veliko raje iznakazijo žrtve z namenom, da bi vplivali na druge, ki bi želeli prekršiti zakone organiziranih kriminalnih zdužb, predvsem zakon molka. Sicer pa nekatere države ocenjujejo, da je kar deset odstotkov vseh umorov, ki se zgodijo pri njih, naročenih. Menda so organizirane kriminalne združbe v nekaterih državah močno povezane z aktualnimi oblastmi.
Organizirane kriminalne zdužbe v novonastalih državah zelo veliko energije vlagajo v to, da bi svoje ljudi vgradile v strukturo državnih organov in si tako zagotovile mirno življenje, mirno delovanje v prihodnosti. Če pogledamo dogajanje v Srbiji in dogodke po umoru premiera Zorana Đinđića, ugotovimo, da je šla tako imenovana akcija Meč veliko širše od tega, kot če bi šlo oblastem le za to, da ulovijo morilce. Želeli so pretrgati vezi med politiko in kriminalom. V Sloveniji za zdaj zaznavamo le posamezne poskuse kriminalcev, da bi prodrli v policijske in tožilske vrste z namenom, da si zagotovijo svoje informatorje. Samozaščitni ukrepi v policijskih in tožilskih vrstah pa so za zdaj tako dobri, da večjih uspehov pri tem niso dosegli. V Sloveniji je bilo v zadnjih letih nekaj tako imenovanih mafijskih obračunov. Policisti pravijo, da imajo po umoru Miša Vujičića težave, ker zdaj niti ne vedo več natanko, kdo je na čelu organiziranih kriminalnih združb.
O tem sicer nimam konkretnih podatkov, vendar bi se s tem, da se ne ve, kdo jim poveljuje, kar strinjal. Glavni vodje organiziranih kriminalnih združb v Sloveniji so vsi umrli nasilne smrti. Šlo je za ljudi, ki so bili policiji zelo dobro znani. Danes je delovanje združb, predvsem albanskih, tako zavito v tančico skrivnosti, da se niti ne ve, kdo je na njihovem čelu. Slovenci niso na čelu kriminalnih združb, vendar pa se jim zelo radi priključijo kot "vojaki". V svoji želji po dobičku so učinkoviti, uspešni in nimajo težav s pripadniki drugih nacionalnosti predvsem z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Potem ko ste pripravili poročilo o stanju organiziranega kriminala v Evropi, nam lahko poveste, v katero državo ne bi potovali oziroma v njej bivali?
Potoval bi še vedno v vse države, bil pa bi previden pri potovanju skozi srednjeevropske države ter skozi Moldavijo, Ukrajino, Estonijo. V teh državah velja posebno pozornost nameniti lastni varnosti in varnosti svojega premoženja.