V predstavi Zločin za kazen , humorni mešanici stereotipov kriminalnega žanra in refleksije sodobnega podjetniškega duha, so člani Aninega kolektiva prikazali običajno mero občutka za grotesknost vsakdanjosti, vsi ljubitelji pouličnih vragolij in naključni mimohodci pa so tudi v nadaljevanju programa lahko videli marsikaj ter se neredko znašli v vlogah nastopajočih. Morda najbolj neusmiljena z njimi je bila Shirlee Sunflower , kleno besedujoče avstralsko dekle, ki za izvedbo svojih (redkih) akrobacij potrebuje pomoč prijetnih moških iz občinstva, voljno sodelujoče kandidate za bodočega gospoda Sončnico pa si do konca svoje emancipirane pustolovščine privošči na številne duhovite načine.

Med prvimi predstavami smo lahko videli kar nekaj starih znancev festivala, na primer zabavljaški par Oskar & Strudel , ki navzoče osrečujeta z mešanico preprostih cirkusantskih umetnij in čarovniških trikov, zraven pa urežeta še kakšno poskočno na miniaturnih kitarah. K povratnikom sodi tudi Francois Volet , sicer eden letošnjih festivalskih selektorjev, ki leze skozi obešalnik, uganja prismodarije, svojo v veliki meri improvizirano Romanco pa izpelje s pomočjo občinstva v glavnih vlogah.

Po finalni tekmi ŠILE in nastopu The Flaming Butterflies , ki v predstavi Pyrotekno za estetsko ugodje skrbita z združevanjem ognjenih figur in tehno glasbe, se je prvi večer prevesil proti velikemu finalu, uradni otvoritveni predstavi Zinzin francoske skupine Les Tréteaux du coeur volant . Njihov vizualno učinkovit nastop (četudi brez posebne zgodbe v ozadju) bi lahko bolj pogojno umestili pod ulično gledališče; šlo je za nekakšen performans na prostem, v katerem so na obsežnem ogrodju spektakularno združevali vrvohodske in druge akrobatske veščine, podprte z všečno scenografijo, solidnim svetlobnim parkom, nekaj plesnimi elementi in ognjemetom. Prav dober vtis je pustila tudi ena letošnjih novosti, nočni Veseli kabaret na Metelkovi, kjer so s kratkimi točkami nastopili nekateri od sodelujočih na festivalu.