Kot je povedal Rado Pivk v soboto popoldne, ko smo ga zmotili pri košnji trave, se je ob navedeni uri peljal z osebnim avtom v službo. Veliko praznično najdbo je zagledal ležati na približno pol poti med vasjo in staro cesto Logatec - Vrhnika slabih dvesto metrov od prve hiše. Troha je ležal na desnem boku na mali prigozdni jasici ob desnem robu cestišča.

Zaradi specifičnih sledi na gozdnih tleh najditelj dopušča možnost, da Troha ni bil odvržen točno tam, kjer ga je našel, temveč je nekaj metrov verjetno preplazil. Roki je imel zvezani na hrbtu s patentnim plastičnim trakom, takšnim, s kakršnimi so bili ob srečanju Bush - Putin opremljeni slovenski policisti. Zvezani naj bi imel tudi nogi, en neuporabljen plastični trakec pa naj bi ležal tudi na sredini ceste. V trenutku najdbe je bil Troha bos (brez nogavic), po nekaterih posrednih trditvah pa je imel nohte na nogah urejeno postrižene. "Videti je bil utrujen in zanemarjen, vendar pa na vprašanje, če je zaudarjal, lahko z gotovostjo rečem, da ne," je med drugim povedal Rado Pivk. Ko se je presenečeni vaščan, ki je takoj pomislil, da je ob cesti ležeč človek, ki ima na hrbtu zvezani roki, žrtev "kake mafije", nikakor pa ne, da gre za iskanega majorja, sklonil do ležečega, ta sprva ni reagiral na prisotnost prišleka, zato je najditelj za hip pomislil, da je mrtev. Prvi znak življenja, gib z glavo, naj bi pokazal šele ob enem od ponovljenih vprašanj: "Gospod, gospod."

Troha je Pivka vprašal, kje se nahaja oziroma, kje je Zaplana, nato pa ga je zaprosil, naj pokliče policijo. Ta je to tudi storil. Ker mu je policist z druge strani telefonske linije naročil, naj najdenca na nek način sprosti vezi, je ta ležečemu majorju to tudi predlagal, vendar pa je Troha to idejo zavrnil in dejal, da hoče policiste pričakati zvezan. Na vaščanovo vprašanje, ali ga zebe, je Troha odvrnil, da ne (temperatura naj ne bi padla pod deset stopinj). Najditelju prav tako ni povedal, kdo je, ampak je svojo identiteto izdal šele policistom. Že na mestu najdbe naj bi bilo eno prvih majorjevih vprašanj policistom: "Ali je moj oče še živ?"

Ker oblačila, v katera je bil Troha oblečen (v hlače, ki so bile podobne letnim vojaškim JLA hlačam, in v debelejšo srajco svetlejše barve), niso bila mokra, sklepajo, da je na mestu, kjer ga je v soboto ob 5.40 našel vaščan, ležal največ uro in pol. Okoli četrte ure je v tistem predelu Notranjske namreč padal dež.

Dodajmo še, da lahko na pesku neposredno ob robu cestišča opazimo sveže sledi speljevanja avtomobila. Pripadale naj bi kombiju, ki je Troho v soboto zjutraj pripeljal na Zaplano.

Vojak, ki mu vojska ni bila všeč

Ladislav Troha, 37 let, je doma iz Starega Loga pri Kočevju. Z vojsko se je prvič srečal, ko je šel 1982 na služenje vojaškega roka v šolo za rezervne oficirje v Bilećo. Po uspešno zaključeni šoli so ga poslali na stažiranje v Niš. V specialni padalski brigadi - Brigada niških specialcev, je postal vojaški padalec in si pridobil stopnjo podporočnika. V JLA so mu ponudili službo, a jo je odklonil, ostal pa je na vojaškem razporedu te brigade. Konec leta 1990 so ga obvestili, da so ga črtali iz vojaškega razporeda v Nišu, in mu dodelili stopnjo poročnika. V začetku naslednjega leta so ga poklicali na vojaške vaje v Kočevsko Reko. Ko so z vajami končali, so mu v zaščitni brigadi, kasneje je to postala brigada Moris, ponudili redno zaposlitev.

Tudi to ponudbo je zavrnil. V brigadi pa so mu kljub temu dali mesto poveljnika izvidniške čete, ki naj bi jo vodil kot neprofesionalni častnik v morebitni vojni.

V desetdnevni vojni je nato poveljeval četi in se tudi sam udeležil bojne akcije, v kateri so napadli vojašnico v Ortneku. Enota iz sestave čete pod njegovim vodstvom je zasedla Borovnico, največje vojaško skladišče JLA v Sloveniji. Bil je tudi eden glavnih poveljnikov, ki so varovali in nadzorovali odhode JLA, ko so se v Kopru vkrcavali na ladje in zapuščali naše ozemlje.

Za zasluge v vojni je prejel zlato medaljo generala Maistra z meči, takratni minister mu je v trajno last podelil ameriško pištolo znamke beretta. Vendar pa od leta 1993 ni bil povabljen na nobeno slovesnost ob praznovanju obletnice osamosvojitve.

Takoj po vojni se je Ladislav Troha odločil, da bo vstopil v slovensko vojsko. V brigadi Moris je poveljeval četi stalne sestave. Troha, kot piše v njegovem življenjepisu, ki so ga napisali v društvu OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije, je deloval v tako imenovanem pionirskem delu na področju profesionalizma vojske. Udeležil se je raznih usposabljanj doma in v tujini.

Vojaško stopnjo stotnika je dobil takoj po vojni. Leta 1992 je prejel bronasto plaketo brigade Moris za nesebično požrtvovalnost pri njeni izgradnji, v majorja pa so ga povišali leta 1993. Istega leta je dobil tudi srebrno medaljo Slovenske vojske za prispevek k njenemu razvoju. Leta 1994, kot še piše v življenjepisu društva OPS, je s Troho politika na čelu z Jelkom Kacinom obračunala s trinajstimi pripadniki brigade. Z oboroženimi varnostniki so morali, takoj ko so prejeli odločbe, razdolžiti opremo, orožje in ključe ter delo predati novim častnikom.

Degradiran iz Kočevske Reke

Troha je bil iz Kočevske Reke degradiran in premeščen na delo v Šentvid pri Ljubljani, kjer je postal namestnik poveljnika bataljona. Ob delu je opravil še poslovodsko šolo in po njej nadaljeval študij na fakulteti za organizacijske vede v Kranju.

Po dveletnem opozarjanju na katastrofalne razmere v vojski je leta 1998 zaključil svojo vojaško pot in končal kot protestnik s kitaro v roki pred parlamentom.

Po pol leta, ko je bil brez službe, so ga 1999 ponovno zaposlili na obrambnem ministrstvu, in sicer v upravi za zaščito in reševanje na oddelku za neeksplodirana bojna sredstva.

Ladislav Troha je leta 1998 ustanovil društvo Moris, Združenje za novo Slovenijo, a to ni nikdar zaživelo. V začetku leta 2000 je s somišljeniki društvo preimenoval v Gibanje OPS - Osveščeni Prebivalci Slovenije. Septembra istega leta je kandidiral za varuha človekovih pravic.

18. januarja letos se je zadnjič pogovarjal z domačimi in zvečer odšel na vsakodnevni tek.

Letos se je nameraval še izobraževati, a se na informativnem dnevu v soboto, 20. januarja, ni pojavil. Nekaj pred njegovo domnevno ugrabitvijo pa je v časniku Večer izšel članek, v katerem je Troha povedal, kdo naj bi bili krivci za atentat izpred osmih let, ko so neznanci pod avto poslanca SNS Zmaga Jelinčiča nastavili bombo.

Pred osmimi leti je bil major Ladislav Troha vodja glavne udarne enote v brigadi Moris. V zvezi z eksplozijo pod Jelinčičevim avtom je trdil, da je takratnemu šefu Morisa Antonu Krkoviču dal navodila za akcijo takratni obrambni minister Janez Janša. Akcijo naj bi izvedli morisovci Robert Suhadolnik, Darko Njavro in Davorin Osolnik. Z akcijo naj bi poskušali Jelinčiča le prestrašiti. Troha je za Večer dejal, da se je po vsem tem času odločil spregovoriti, ker ga je vse skupaj obremenjevalo.

Izginil po plazu očitkov

Navedbe v članku so hoteli v tistih dneh kriminalisti preveriti pri Ladislavu Trohi, saj so upali, da bodo lahko na tožilstvo poslali dopolnitev za ovadbo zoper neznane storilce, ki so pod Jelinčičev avto postavili eksploziv. Vendar Trohe takrat ni bilo več doma. Za pojočim majorjem, ki je nekajkrat izjavil, da ima informacije o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale na obrambnem ministrstvu, so se izgubile vse sledi. Brat Robert je 23. januarja prijavil njegovo izginotje.

Policija je organizirala več iskalnih akcij, a so bile vse neuspešne. Najprej so Troho iskali po Kočevju, po 25. januarju so iskanje razširili na vse ozemlje Slovenije. V akcijo se je nato vključil tudi Interpol, ki je poizvedoval za pogrešanim v tujini.

V iskanje so se vključili tudi radiostezisti in bioenergetiki, ki so imeli različna mnenja. Eden od njih je za Nedeljski dnevnik dejal, da je Troha nekje v trikotniku med Avstrijo, Italijo in Slovenijo ali pa kar v bližini Kočevske reke na Škrilju na tajni lokaciji in se bo zanesljivo pojavil, ko bo prišel njegov čas.

Očitno je zdaj Trohin čas. Ugrabitelji so ga vrnili. Kot pravi sam, ker je začel odločno zavračati hrano. Po treh dneh gladovne stavke so ga ugrabitelji spet zvezali, mu čez oči zategnili trak in ga vrgli v vozilo. Vozili so ga dalj časa in ga vrgli iz avta.

Kot pravi, so ga imeli ugrabitelji pet mesecev zaprtega v nekem zidanem objektu v zaklenjeni sobi. Bili so štirje ali pet moških, večinoma so bili zamaskirani. Z njimi je skušal navezati stik, a mu menda, razen posameznih opazk, niso namenili niti besede, tako da niti ne ve, ali so Slovenci.

Na dan ugrabitve, 18. januarja, je šel zvečer na vsakodnevni jogging. Pri Podutiku, kjer ima traso za tek, je za njim pripeljal kombi, nasproti pa golf. V bliskoviti akciji so ga neznanci zgrabili. Pri tem je dobil udarec, zaradi katerega se mu je iz nosa vlila kri. Anorak so mu strgali s telesa in ga strpali v kombi.

Zavezali so mu oči in ga vozili uro in pol do dve uri. Najprej so se peljali po asfaltu, nato še po makadamu. Ni vedel, kam ga peljejo. Kot je pojasnil, se je na začetku upiral in ni hotel jesti, takrat je dobil nekaj krepkih. Potem je upal, da ga bodo policisti kmalu našli, vdal se je v usodo, zato je spet sprejemal hrano. Nato pa je tri dni, preden so ga izpustili, odločno zavračal hrano. Ni več zdržal in želel si je, da bi se tako ali drugače vse skupaj končalo. "Preživel sem, ker sem se s tem sprijaznil. Namesto stranišča sem imel `kanto`. Lahko bi bilo še slabše. Mislim, da se bo na koncu vse uredilo," je dejal Troha.

<%HR>

Skrb za sledi

STARI LOG PRI KOČEVJU, 26. - Troha, ki je zdaj v družinskem krogu v domačem kraju v Starem Logu pri Kočevju in ki se, kot je povedal, počuti precej bolje, nam je včeraj na vprašanje, zakaj ga domačin iz Strmice, ki ga je našel, ni odvezal, odgovoril, da se je bal za sledi.

Menil je, da bi lahko domačin, ko bi ga odvezoval, zbrisal sledi, ki so jih morda pustili ugrabitelji, in bi tako policistom otežil preiskavo, je povedal. Sicer pa je tokrat še povedal, da se želi pogovoriti s kriminalisti. <%HR>

Preutrujen, da bi se pogovarjal

LJUBLJANA, 26. - V soboto ob 5.30 je na policijo poklical občan iz Strmice in povedal, da je ob cesti našel moškega z zvezanimi rokami in nogami. Vrhniškim policistom se je neznanec z zaraščenimi lasmi in brado predstavil kot Ladislav Troha. Takoj nato so Troho odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je ostal do nedelje zjutraj na opazovanju.

Kraj, kjer so zvezanega Troho domnevni ugrabitelji odvrgli iz kombija, sta si ogledala preiskovalni sodnik in dežurni tožilec. Troha je v prvem pogovoru s kriminalisti povedal, da so ga neznanci ugrabili 18. januarja zvečer v okolici Podutika in ga odpeljali v neznani kraj, tam pa so ga zadrževali v neznani zgradbi.

V nedeljo pa je Troha ponovni pogovor s kriminalisti zavrnil, češ da je preutrujen. Kriminalisti bodo s Troho še poskušali opraviti pogovor, saj bi radi dobili odgovore na mnoga vprašanja v zvezi z njegovo petmesečno ugrabitvijo.