Ocenjujejo, da bo prostih kar 17.600 delovnih mest za kvalificirane delavce in približno 7400 takih, ki ne zahtevajo posebne kvalifikacije. Te številke ne bodo višje samo v primeru, če bodo delodajalci pripravljeni povišati plače za približno 15 odstotkov. Če med ponudbo in povpraševanjem ne bo prišlo do uskladitve, bo do leta 2005, kar izhaja iz študije WIFI, v Avstriji nezasedenih približno 165.000 delovnih mest.

Po trenutnih podatkih so deficitarna predvsem delovna mesta v računalniški stroki (7400), tehničnih poklicih (3100), primanjkuje predvsem ključavničarjev, elektroinštalaterjev in avtomehanikov, na področju prodaje manjka približno 1700 delavcev, na področju zdravstva 1200 in v gastronomiji 700. Pomanjkanju delovne sile se ni izognila niti Koroška, ki se drugače otepa s precej visokim odstotkom brezposelnih, vendar ti nimajo potrebnega znanja. Na Koroškem bi takoj zaposlili 600 kvalificiranih delavcev, predvsem v metalno-predelovalni industriji, kjer je stanje že skorajda kritično. Pristojni na deželni ravni vidijo rešitve predvsem v vsaj delni sprostitvi delovnega trga, intenzivnem dodatnem izobraževanju, predvsem žensk, in daljši delovni dobi. Prizadeti, med njimi je tudi lastnik firme Mahle Franz Mlinar, so trdno prepričani, da jih lahko kratkotrajno rešijo le tujci. Mlinar namerava zaprositi za delovna dovoljenja za slovenske delavce, ki živijo v obmejnem območju in so odlično usposobljeni. V nasprotnem primeru mu grozi izguba naročil iz tujine, kar bi v končni fazi namesto novih delovnih mest pomenilo izgubo obstoječih.

Podjetjem, ki se trenutno ubadajo s pomanjkanjem delovne sile, bi bilo v veliko pomoč, če bi Avstrija tako kot z Madžarsko, ki je prav tako potencialna članica EU, sklenila sporazum za pripravnike. Po tem sporazumu je namreč dovoljena 18-mesečna neprekinjena zaposlitev mimo politično in zakonsko dogovorjenih kvot.