Slovenija bo imela na cestnih mejnih prehodih tri mejne kontrolne točke (tako imenovani BIP) in sicer v Obrežju, Jelšanah in Gruškovju. Trije BIP-i pa bodo vzpostavljeni še na železniškem mejnem prehodu Dobova, na letališču Brnik in v Luki Koper. Na teh šestih prehodih se bo opravljala tako imenovana kompletna kontrola, ostali mejni prehodi bodo namenjeni bodisi za schengensko bodisi carinsko kontrolo. Seveda bodo vsi prehodi tudi v bodoče opravljali funkcijo vstopne točke v EU, k tem pa je potrebno morda še dodati maloobmejne prehode, ki bodo določeni s sporazumom o obmejnem prometu s Hrvaško, tako da bi jih bilo skupaj več kot 60.
Finančno gre za izredno velik zalogaj, saj je potrebno najprej sanirati stanje, potem pa izgraditi še nove objekte. Po izračunih, ki so jih naredili na ministrstvu za promet in zveze bi samo Obrežje stalo več kot 8 milijard, ocena za Jelšane je 5,3 milijarde tolarjev in za Gruškovje 6,6 milijard tolarjev. Najdlje je zaenkrat projekt Obrežje, kjer je že pripravljena projektna dokumentacija, vlada pa je prejšnji teden tudi že sprejela uredbo o lokacijskem načrtu. K stroškom izgradnje je potrebno po mnenju ekspertne komisije dodati 1 milijardo tolarjev za izgradnjo avtoceste za mejni prehod Obrežje, 2,5 milijarde tolarjev za izgraditev vsaj treh kilometrov hitre ceste do mejnega prehoda Jelšane in 5,5 milijarde tolarjev za izgraditev avtoceste in priključkov na mejnem prehodu Gruškovje. Skupaj torej skoraj 29 milijard tolarjev, ki jih Slovenija v tako kratkem času ne bo zmogla sama. Kljub drugačnim deklaracijam v EU pa ni pričakovati, da bo unija sprejela polovico bremena, res pa je letos prispevala 2 milijardi tolarjev ali enkrat več kot je v proračunu namenila naša država...Unija nas bo še pošteno stala
LJUBLJANA - Vlada bo predvidoma na jutrišnji seji obravnavala in sprejela uredbo o lokacijskem načrtu za mejni prehod Obrežje in s tem naredila prvi korak k vzpostavljanju bodoče zunanje meje Evropske unije na slovenski južni meji s Hrvaško. Mejni prehod Obrežje, ki bo eden izmed treh cestnih mejnih prehodov, kjer bo Slovenija za EU in v imenu unije opravljala mejno kontrolo, bo predvidoma končan do maja naslednjega leta. Plato za opravljanje mejne kontrole bo velik 224.000 kvadratnih metrov, njegova izgradnja pa bo stala predvidoma 8,5 milijarde tolarjev.
Ta trenutek ni na južni meji niti enega objekta, ki bi ustrezal varnostnimi (schengenskim), carinskim ali inšpekcijskim kriterijem. Od 36 mejnih prehodov različnih kategorij so vsi črna gradnja in legalizacija še do danes ni opravljena. V številnih primerih legalizacija sicer niti ni smiselna, saj gre za montažne objekte, ki so neprijazni in neustrezni za delo. Debelak poudarja tudi, da je bilo delo na področju kontrole zunanje meje vse do seje vlade 4. decembra lani popolnoma neusklajeno in nekoordinirano. To naj bi sedaj spremenilo, saj imajo vse sklužbe, ki bodo vpletene v nadzor zunanjih meja EU usklajene in harmonizirane vsebine.