Z zakonom o vračanju preveč plačanih sredstev za telefonski priključek, ki je bil sprejet spomladi letos, še zdaleč niso zadovoljni in so prepričani, da jih namerava država znova izigrati. Zato so v parlamentarni postopek vložili predlog sprememb zakona, po katerem bi morala država upravičencem vrniti ves denar, ki so ga pred leti preveč plačali za telefonski priključek. Po ocenah vlagateljev gre za približno 12 milijard tolarjev. Združenje se zavzema za pravice ljudi, ki so v sedemdesetih ali osemdesetih letih in tudi kasneje morali za telefonski priključek plačati tudi do desetkrat višje zneske. Kot pravi predsednik upravnega odbora vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Darko Fras, so ljudje za telefonski priključek, ki je stal od 700 do 1500 evrov, odšteli od 3000 do 4000 evrov in pri tem vložili še veliko svojega materiala in fizičnega dela. "Ko se je s 1. januarjem 1995 naredila otvoritvena bilanca podjetja Telekom, ki se je takrat olastninilo in `izginilo` iz sfere družbene lastnine, so se ljudje začeli spraševati, kaj bo z njihovim denarjem, ki so ga vložili v razvoj podjetja oziroma v telekomunikacijsko omrežje. Takrat so poskušali to vprašanje rešiti predvsem v državnem zboru. Poslanske skupine ali posamezni poslanci so skušali v zakonodajnem postopku sprejeti zakon, ki bi omogočal vračanje denarja, vendar zaradi različnih nasprotovanj, predvsem v koaliciji, to ni uspelo. Lani smo ustanovili združenje in prek civilne iniciative v letu dni dosegli, da je bil zakon o vračanju teh vlaganj vendarle sprejet. Žal pa zakon vsebinsko ni tak, kot smo ga v združenju upravičencev pričakovali," je na občnem zboru združenja na Vranskem pojasnil Darko Fras. Po njegovem mnenju zakon ponovno poskuša izigrati vlagatelje, ker jim ponuja povračilo komajda 20 do 40 odstotkov denarja. Fras pri tem opozarja, da ne gre za odstotke od celotnega zneska, ki so ga ljudje plačali za telefonski priključek, ampak za odstotke od osnove, ki bi se izračunala tako, da bi se od celotnega vložka odšteli prispevki takratnih samoupravnih interesnih skupnosti, dejanska cena telefonskega priključka in še morebitni neplačani prispevki. To bi po Frasovih besedah pomenilo, da bi ljudje dobili nazaj komaj deset odstotkov od dejanskega vložka. "To je norčevanje iz vlagateljev. Zavzemamo se, da morajo ljudje dobiti nazaj vse, kar so preveč plačali," pravi Fras. V parlamentarni postopek so zato vložili predlog za spremembo zakona v četrtem členu, ki predvideva zdaj od 20- do 40-odstotno vračilo, po njihovem predlogu pa bi zagotavljal vračilo realno preveč plačane vrednosti. Predlagali so tudi, da do vračila denarja ne bi bili upravičeni samo vlagatelji do leta 1995, ampak tudi tisti, ki so za telefonski priključek plačali preveč denarja v letih 1996 in 1997. "V spremembi zakona je tudi predlog, da se vračanje začne takoj, ko bo začel pritekati denar iz naslova prodaje premoženja Telekoma. Iz medijev in nekaterih namigovanj se da razbrati, da vlada razmišlja celo o tem, da bi razbila privatizacijo Telekoma tako, da bi poskušala prodajati samo dele delniške družbe oziroma njene hčerinske družbe, kar bi seveda na neki način lahko prav tako pomenilo izigravanje upravičencev," dodaja Fras. Glede na to, da je bilo v preteklosti v Sloveniji "preplačanih" kar okoli 15.000 telefonskih priključkov, bi po mnenju združenja država morala vlagateljem vrniti okoli 12 milijard tolarjev. "Vlada oziroma predstavniki ministrstva za informacijsko družbo zavajajo javnost s podatki, da bi že s tem sprejetim zakonom za vračanje vlagateljem potrebovali osem milijard tolarjev. To ni res, potrebovali ne bi niti polovice tega zneska," še meni Darko Fras.