Raziskava je ustvarila lestvico 33 evropskih držav, ki upošteva več dejavnikov. To so količina popitega alkohola na glavo prebivalca, bolezni zaradi alkoholizma, regulacije o alkoholu in tveganost pivskih navad. V seštevku vseh dejavnikov so na prvem mestu med evropskimi pivci alkohola Hrvati, pred Slovenci in Estonci. Sledijo Nemčija, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovaška, Rusija, Litva, Romunija, Belgija in Luksemburg skupaj, Portugalska, Danska prvo petnajsterico pa zaključuje Velika Britanija.
Hrvati so na prvem mestu zaradi tveganosti pivskih navad, kot je popivanje na javnih mestih in krepko nalivanje preko mere. Slovenci so jim tesno za petami na drugem mestu. Največ smrtnih primerov zaradi alkohola s cirozo jeter pa je na Madžarskem. Slovenija je po cirozi na osmem mestu in šestem mestu po regulacijah ter na sedmem mestu po količini popitega alkohola na prebivalca.
Raziskava ugotavlja, da so Evropejci največji pivci na svetu. V ZDA na primer popijejo na leto 98,7 litra alkohola na osebo v Aziji in Pacifiku pa le 22,1 litra. Evropa je tudi največji proizvajalec alkohola, saj proizvede četrtino vseh svetovnih zalog, alkoholna industrija pa zaposluje 750.000 ljudi. Zaradi popivanja je imelo gospodarstvo EU leta 2003 kar 125 milijard evrov škode oziroma 1,3 odstotka BDP.
