Evropska direktiva za celovito preprečevanje in nadzor onesnaženja (IPPC - Integrated pollution prevention control) z okoljskimi dovoljenji zavezuje industrijo in podjetja k odpravljanju vzrokov industrijskega onesnaževanja, uporabi najboljših razpoložljivih tehnik in doseganju okoljskih politik. Z drugimi besedami, podjetja morajo prilagoditi proizvodnjo in delovanje tako, da v najmanjši možni meri onesnažujejo okolje z industrijskimi izpusti in uporabljajo okolju prijazne tehnologije - sicer jih je treba zapreti.

V Bruslju so se po 11 letih veljavnosti direktive odločili za njeno temeljito revizijo. Rok za uveljavitev (do oktobra 2007) je ujelo le devet članic, od novih pristopnic le Madžarska, Litva, Latvija, Romunija in Slovaška. Rezultati kažejo, da se je Slovenija s približno 35 odstotki izdanih dovoljenj uvrstila na zadnje mesto v drugi skupini zamudnikov skupaj z Italijo, Španijo, Portugalsko in Grčijo. Zato je evropska komisija aprila od naše države zahtevala dodatna pojasnila.

Dr. Jože Roth, ki je na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) odgovoren za izvajanje direktive IPPC, pravi, da je "izdajanje okoljskih dovoljenj IPPC zagotovo eden najzahtevnejših in najobsežnejših upravnih postopkov za varovanje okolja v naši zgodovini", država pa se je projekta lotila nepremišljeno. "Nihče ni zaznal, kaj je tukaj dejansko pod preprogo oziroma koliko dela s tem prihaja," še opozarja Roth.

"Slovenija je predpristopna pogajanja začela šele leta 2002, ko je direktiva že štiri leta veljala," enega od razlogov za neuspeh navaja Roth ter opozarja, da je glavni vzrok pomanjkanje kadrov na agenciji za okolje, ki jo zavezanci z dolgotrajnimi in obsežnimi postopki preobremenjujejo.

V prihodnjih letih bodo prišle nove direktive, je prepričana agrometeorologinja Lučka Kajfež Bogataj: "Direktiva za celovito preprečevanje in nadzor onesnaženja je prva od mnogih, Slovenija pa bo v stalnem zaostanku, če ne bomo zmogli vpeljati niti prve izmed resnejših okoljskih direktiv," dodaja Kajfež-Bogatajeva. Projekt bi po njenem mnenju zahteval samostojen oddelek z novimi in izobraženimi kadri, ki bi lahko delali na tej in vseh prihajajočih direktivah.

Trenutno se na ARSO s projektom ukvarja osem zaposlenih in trideset sodelavcev iz drugih sektorjev. Na okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da novih ljudi za projektno delo, kot je uvajanje omenjene direktive, ne morejo zaposliti, podeljevanje dovoljenj IPPC pa je v pristojnosti ARSO, ki bi ga morala biti sposobna izpeljati.