Predlani je prodal 20.000, lani pa dobrih 12.000 kvadratnih metrov zemlje in s kupnino, ki je bila namenjena gradnji turistične infrastrukture, zagotovil likvidnost družbe. Ob koncu lanskega leta je imel okoli 300.000 evrov dobička, ki pa ravno zaradi dejstva, da je bil pridobljen s prodajo zemljišča in ne s turistično dejavnostjo, ni pomiril celjskih svetnikov, ko so pred časom na seji občinskega sveta obravnavali poslovanje družbe.
Vsi po vrsti so menili, da je skrajni čas za spremembe, da družba od zimske sezone, ki ima komaj od 40 do 60 smučarskih dni, ne more preživeti. Direktorju Edvardu Krajniku so naložili težko nalogo. Do jeseni mora pripraviti dveletni poslovni načrt z razvojnimi smernicami za devet mesecev sezone, ki ni smučarska.
"Ključni problem Celjske koče je vprašanje, kako privabiti večje število obiskovalcev, ki bi bili pripravljeni tudi kaj potrošiti. Usmeriti se moramo v urejanje infrastrukture, ki bo privabila obiskovalce tudi poleti," je prepričan Krajnik in priznava, da z zaskrbljenostjo pričakuje januar, ko bodo družbo udarile še dodatne finančne obveznosti. Za gradnjo novega hotela Celjska koča je namreč družba najela 1.234.000 evrov posojila na sedemnajst let in z dveletnim moratorijem odplačila, ki se izteče 1. januarja. Takrat bo morala začeti odplačevati okoli 15.000 evrov mesečnega obroka posojila. Smola pa družbo spremlja že od vsega začetka. Ko je konec predlanskega leta začela posel, se je izkazalo, da so gradbinci nov hotel slabo zgradili in je bilo treba odpraviti kup pomanjkljivosti. Slabo roko so imeli tudi pri izbiri gostinca, zato so z njim prekinili pogodbo, čez noč prevzeli njegove zaposlene in gostinsko dejavnost. Da je nesreča še večja, jih je že dve leti zapored udarila mila zima, tako da je bila smučarska sezona zelo slaba. Od prodaje smučarskih kart in gostinstva so izgubili več kot 100.000 evrov načrtovanega prihodka.